Po smrti kraljice Elizabete II. so v Južni Afriki vse glasnejši pozivi, naj britanska kraljeva družina vrne največji diamant na svetu.
Diamant, znan kot Velika zvezda Afrike ali Cullinan I, je izrezan iz večjega dragulja, ki so ga leta 1905 izkopali v Južni Afriki, tamkajšnje kolonialne oblasti pa so ga predale britanski kraljevi družini. Trenutno je pritrjen na kraljevo žezlo, ki je pripadalo kraljici. Zahteve po vrnitvi Velike zvezde Afrike in drugih diamantov so se po kraljičini smrti še okrepili. Številni Južnoafričani namreč menijo, da je Velika Britanija dragulje pridobila nezakonito.
Pogovor na nacionalni ravni
Smrt Elizabete II. je sprožila razprave o kolonializmu in njegovi povezanosti s kraljičino zapuščino. Južnoafriški mediji so pisali o lastništvu dragulja in zahtevah po plačilu odškodnine.”Diamant Cullinan je treba takoj vrniti Južni Afriki,” je za lokalne medije dejal aktivist Thanduxolo Sabelo in dodal, “Velika Britanija se na račun naših ljudi še naprej okorišča z dragimi kamni iz naše in drugih držav.”
Več kot 6.000 ljudi je podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo vrnitev diamanta in njegovo preselitev v južnoafriški muzej.
Član južnoafriškega parlamenta Vuyolwethu Zungula je svojo državo pozval, naj “zahteva poplačilo vse škode, ki jo je povzročila Velika Britanija in vrnitev vsega zlata ter diamantov, ki jih je ukradla Velika Britanija”. Pozivi k vrnitvi diamanta so se pojavili tudi v komentarjih pod tvitom južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose, v katerem je predsednik kraljevi družini izrazil sožalje. “Ali ste jo vprašali, kdaj bo vrnila južnoafriški diamant,” je zapisal eden izmed uporabnikov, medtem ko je drugi v odzivu po razglasitvi kralja Karla III. objavil, da je njegova “prva dolžnost vrniti južnoafriški diamant”.
Darilo kralju ali ukraden diamant?
Po podatkih organizacije Royal Collection Trust, ki skrbi za kraljevo zbirko britanske monarhije, je bil diamant Cullinan kralju Edvardu VII. podarjen leta 1907, dve leti po odkritju v zasebnem rudniku v stari južnoafriški provinci Transvaal. Leta 1908 so ga poslali na rezanje v Amsterdam, postopek pa je opravilo podjetje Royal Asscher.
Izvirni diamant, ki je v naravni obliki tehtal približno 3.106 karatov, je bil “velik kot človeško srce”, so zapisali pri podjetju Royal Asscher. V podjetju potrjujejo tezo britanske monarhije, da je dragulj kupila južnoafriška vlada province Transvaal in ga podarila kralju Edvardu VII. kot rojstnodnevno darilo.
Vendar tej trditvi nasprotuje profesor afriške politike na južnoafriški univerzi Everisto Benyera. Kot je dejal za CNN, so “kolonialne transakcije nelegitimne in nemoralne”. “Vlade Transvaala in Južnoafriške unije ter spremljajoči rudarski sindikati so bili nezakoniti,” je dejal Benyera. “Prejem ukradenega diamanta ne oprosti prejemnika. Velika zvezda je krvavi diamant … Zasebna rudarska družba, vlada Transvaala in britanski imperij so bili del večje kolonialne mreže,” je dejal Benyera.
Diamant Cullinan je bil po podatkih podjetja Royal Asscher razrezan na devet velikih kamnov in 96 manjših kosov. Največjega je kralj Edvard VII. poimenoval Velika zvezda Afrike, drugi največji odrezani kamen pa nosi ime Manjša zvezda Afrike. Večji diamant je bil vstavljen v vladarsko žezlo s križem, drugi pa v kraljevo krono. Kraljica Elizabeta II. je bila s tema diamantoma upodobljena na številnih portretih.
“Pokojna angleška kraljica se je z njima hvalila več kot pol stoletja,” je za CNN povedala tiskovna predstavnica južnoafriške opozicijske politične stranke EFF (Economic Freedom Fighters) Leigh-Ann Mathys. Britanske kolonialne sile je obtožila kraje zemlje in prisvajanja rudnikov, ki so pripadali domačinom. “Pozivamo k repatriaciji vseh kolonialnih kraj, med katere spada tudi kraja Velike zvezde Afrike,” je dejala.
“Ne zahtevamo njegove vrnitve, saj to pomeni, da je obstajal veljaven sporazum, na podlagi katerega si je britanska kraljeva družina izposodila diamant. Ta je v njihovi lasti izključno zaradi kolonialnih tenzij, ki so dušile domorodce v tej državi in drugod,” je za CNN povedala Mathys.
Afriške države se vztrajno borijo za povrnitev kulturnih artefaktov, ki so jih izropale kolonialne vojske. Prejšnji mesec je londonski muzej privolil v vrnitev 72 predmetov, ki so bili med britansko vojaško operacijo leta 1897 izropani v kraljevini Benin na jugu Nigerije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje