V 70 letih vladanja kraljice Elizabete II. smo ljudje pogosto pozabili na eno pomembnejših vlog, ki jih je imela vladarica. Vlogo mame.
Pokojna vladarica je bila poleg vseh mogočih naslovov tudi mati štirih otrok: prestolonaslednika Karla III., princese Anne, vojvode Andrewa in grofa Edwarda.
In kako se je znašla v materinski vlogi? Poznavalec kraljeve družine Robert Hardman kraljico Elizabeto II. opisuje kot predano, a precej konservativno mamo. Prav zato je bila pogosto deležna številnih kritik, ki pa so po mnenju Hardmana posledica tega, da ljudje vse prevečkrat vlečejo vzporednice s sodobno vzgojo. V času, ko je bila kraljica dlje časa odsotna, in je zato pustila prvorojenca Karla III. in njegovo sestro Anne sama, je bilo to vzeto kot popolnoma običajno.
Njeni starši v otroštvu pogosto odsotni
Kraljica Elizabeta je mama postala leta 1948, ko je na svet prijokal Karel III. (princ Charles). Nad svojim prvorojencem je bila navdušena, po besedah Sally Bedell Smith in njene biografije Elizabeth The Queen je bližnjim opisovala njegove čudovite dolge prstke, dojila pa ga je približno dva meseca, dokler ni zbolela za ošpicami.
Ko je bil malček star komaj leto dni, se je Elizabeta II. s soprogom Philipom za pet tednov odpravila na Malto. Ker so ji svetovali, da otok ni najbolj primeren za dojenčke, je Karel III. ostal doma, zanj pa so skrbele varuške in njeni starši. To odločitev je sprejela, ker so bili tudi njeni starši v času njenega otroštva pogosto odsotni. Karel III. je sicer pozneje prijateljem otroštvo opisoval kot osamljeno, svoje starše pa kot čustveno nedostopne.
Prav tako so jo številni kritizirali, ko se je vrnila z obiska v Ameriki. Po večtedenski odsotnosti je poljub namenila svoji materi, triletnega sina pa naj bi le na hitro pobožala po glavi. ”Britanska dedinja na prvo mesto postavlja službene dolžnosti,” se je glasil naslov v časopisih. Kmalu zatem je kraljica tudi zasedla britanski prestol. Drugorojenka Anne, ki se je rodila 1950, je bila takrat stara le 18 mesecev.
Zamaknila srečanje z britanskim premierjem
Čeprav je kraljevi par le ob jutrih in poznih večerih imel čas za svoje otroke, je Elizabeta sprejela nekaj sprememb, ki so ji dovoljevale, da so bili ti trenutki nekoliko daljši. V nasprotju s svojim očetom je zamaknila srečanje z britanskim premierjem za eno uro, da je lahko več časa namenila otrokoma. Poleg tega je opravila z arhaično prakso, da se morajo kraljevi otroci ob vstopu v sobo pokloniti svojim kraljevskim staršem.
Kraljica je že od malih nog sanjala o veliki družini, tej se je tako leta 1960 pridružil princ Andrew, štiri leta zatem pa še princ Edward. ”Z drugim dvema otrokoma je bila kraljica precej drugačna. Postala je bolj predana pa tudi bolj sproščena,” je zapisala Smithova v biografiji, prepričana, da se je s tem želela odkupiti za pomanjkanje časa pri vzgoji prvih dveh otrok.
”Z drugima dvema otrokoma si je bila precej bližje. Ker se je že dodobra uveljavila na tronu, je lahko bolje prilagajala svoj urnik in našla več časa za druženje z otroki,” je prepričan Hugo Vickers, poznavalec britanskega kraljevega dvora.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
