Kakšna je cena elektrike, ki pride iz vaše žice

Novice 17. Sep 202206:005 komentarjev
Delite:

Energetska kriza, trg električne energije, inflacija, draginja, nepremičnine ... V N1 podkastu so bili gostje dr. Marko Jaklič, dr. Marko Pahor in Jurij Šimac.

Kakšna je energetska kriza, ki smo ji priča, koga bo najbolj udarila in kako, kje so vzroki zanjo in kakšne so in bodo posledice? Kako deluje trg z električno energijo v Evropi, kaj povzroča ta sistem, kot je postavljen danes, zakaj je sedanji način določanja cen elektrike problematičen in kaj bi morali spremeniti in kako? Kakšni bodo prihodnji meseci za družine, posameznike, podjetja, državo? Kakšni naj bi bili ukrepi, kakšne bi morale biti rešitve za to zimo in kakšne na dolgi rok? Kaj je razgalila sedanja energetska kriza? Kakšna je razlika med inflacijo in draginjo? Kaj se dogaja s cenami nepremičnin in kakšen je slovenski nepremičninski sistem? O vsem tem smo razpravljali v N1 podkastu. Gosti pa: profesorja, ekonomista z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Marko Pahor in dr. Marko Jaklič ter urednik in novinar časnika Finance Jurij Šimac.

Ko smo lani v rubriki Poglobljeno pisali o cenah energije in energetskih trgih se je že zdelo, da se stvari močno spreminjajo, letos pa se vrstijo opozorila, da smo morda pred najhujšo zimo, energetski sistemi pa v popolnem viharju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo v govoru napovedala težke čase, zavzela se je za zmanjšanje porabe elektrike in napovedala celovito reformo trgov električne energije. Evropska komisija po njenih besedah predlaga zgornjo mejo na prihodke podjetij, ki proizvajajo elektriko z nizkimi stroški. “Ta podjetja služijo kot nikoli prej…  V takšnih časih je nesprejemljivo služiti izredne dobičke zaradi vojne in na račun naših potrošnikov. V takih časih je treba dobiček deliti in ga usmeriti k tistim, ki ga najbolj potrebujejo,” je dejala. Za blažitev krize naj bi na ta način dobili 117 milijard evrov, dodatnih 25 milijard pa iz solidarnostnega prispevka fosilnega sektorja. A kako natanko naj bi ta denar prišel do tistih, ki ga najbolj potrebujejo? Bo šel v prave roke? Tudi o tem smo govorili z gosti v tokratnem N1 podkastu.

Vse več je namreč opozoril, da je s trgom električne energije, kot deluje zdaj, marsikaj močno narobe. Pred desetletji se je zgodil proces takoimenovane liberalizacije trga električne energije, danes so v njem proizvajalci, dobavitelji, odjemalci, trgovci in tudi finančni špekulanti; tu so še terminske pogodbe in pa seveda dejstvo, kako se oblikuje cena elektrike. Višje cene plina vse bolj odločilno vplivajo na veleprodajne cene elektrike, saj se cena oblikuje na podlagi mejnih stroškov najdražjih proizvodnih enot, katerih obratovanje je potrebno za pokritje potreb po električni energiji v evropskem omrežju. To pa so plinske elektrarne.

Daljnovod
Foto : BOBO

Tako imamo torej sistem, v katerem za elektriko, ki je proizvedena z nič stroški oziroma z minimalnimi stroški – denimo elektrika iz sončne energije ali vetra – plačujemo visoke cene. Kdo so torej dobičkarji? In kako spremeniti trg električne energije? O tem je v podkastu tekla zanimiva razprava.

Dr. Marko Jaklič med drugim denimo pravi: Tu imamo različne poglede v teh debatah, jaz denimo nikakor nisem tržni fundamentalist, jaz v to ne verjamem. “Samo korenček ni dovolj, je potrebna tu tudi palica oziroma neke vrste koordinacija, da se bo ta stvar uredila. Jaz vidim rešitev v manj trga …” Pri nas v Evropi je ta trg, kot še opozarja Jaklič, “zelo financializiran; se pravi gre za vdor špekulantov, finančnih instrumentov in tako naprej. In to je za tak sistem, ki je resen – energetika, hrana, stanovanja – preveč tvegano. Jaz teh stvari v te sisteme ne bi spuščal. Naj grejo kupovat bitcoine in delnice, te sisteme pa naj bi pustili pri miru.” Organizacije trga so lahko namreč zelo različne, opozarja …

“Če bi bil trg električne energije res tržen, bi verjetno te visoke cene električne energije dale spodbudo za neke velike investicije v proizvodne kapacitete. In to tam, kjer se proizvaja poceni. Zdaj bi bilo lahko veliko interesa za gradnjo jedrskih elektrarn, recimo, sploh glede na to, kaj se obeta. Pa vidimo, kako je: bi gradil jedrsko elektrarno … A ne, ne smeš, smo se tako odločili,” pa me drugim pravi dr. Marko Pahor.

Kaj o takoimenovanem energetskem lockdownu menijo naši gosti? Kako bi izgledal v Sloveniji in kakšne posledice bi imel? Če bi prišlo do zaprtja nekaterih podjetij za nekaj mesecev, bi bilo to zelo drago, opozarja Pahor. Podobno meni tudi Šimac, ki v takšnem ukrepu vidi skrito past – da bi dodatno vrtel inflacijo. “Vlada omeni, da bomo imeli shemo čakanja na delo. A tu ne gre samo za delavce, ta podjetja imajo morda tudi kakšen kredit ali pa potrebujejo kakšno investicijo in tako naprej. Skratka to ni hec.”

Pozabljamo, da je gospodarstvo zelo prepleteno, da gre za celo dobaviteljsko mrežo in tako naprej, dodaja Pahor, in poda primer: ustavimo steklarsko industrijo, ki porablja veliko plina, potem se pojavi težava, ker avtomobilska industrija reče: mi pa nimamo stekel za avtomobile; in se ustavi avtomobilska industrija in s tem kasneje še dobavitelji avtomobilske industrije nimajo naročil. “Ne moreš ustaviti enega segmenta, ne da bi to imelo posledice za celotno gospodarstvo.”

Cena plina na položnicah za gospodinjstva bo, pravi Jaklič, verjetno dvakrat višja, kot je bila lani. V podkastu govorimo tudi o mikro nivoju, o tem, kako varčevati z energijo, kakšni so možni ukrepi doma. A če je energija denimo trikrat dražja, pojasnjuje dr. Pahor, bo to za tiste, ki so bili že prej na robu, vsekakor problem.

Kaj pa se bo v naslednjih mesecih dogajalo zaradi inflacije? Že zdaj smo namreč v situaciji, ko vse več družin, v katerih so starši zaposleni, prosi za izredno denarno pomoč in se obrača na humanitarne organizacije, ki pa, kot opozarjajo, ne zmorejo več slediti povpraševanju po prehranskih paketih. Ta teden pa je Urad za makroekonomske analize in razvoj oceno letne inflacije zvišal na 8,9 odstotka.

Goste smo vprašali tudi, kaj v trenutnih razmerah inflacije narediti, če imamo prihranke. Kaj z njimi početi v naslednjih mesecih, kako se odločiti?

Pa tudi o cenah nepremičnin in nepremičninskem trgu v Sloveniji smo govorili. Dr. Jaklič meni, da je to še eden od segmentov, ki ga ne bi smeli preprosto zgolj prepustiti trgu. Zakaj? Kaj se nam dogaja na nepremičninskem trgu? To in pa, kako po njegovem mnenju regulirati ta segment, razloži dr. Jaklič proti koncu podkasta.

Dobro uro dolg pogovor, razpravo o energetski krizi, trgu električne energije, cenah, vzroki in posledicah, kompleksnosti težav, pa o inflaciji, ukrepih in tudi o nepremičninskem trgu lahko poslušate v spodnjem tonskem posnetku ali pa si ogledate v videu na vrhu strani. Vabljeni k poslušanju in ogledu celotne razprave.

Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTSSPOTIFYSOUNDCLOUDGOOGLE PODCASTSTITCHERCASTBOX in DEEZER.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Komentari

Vaš komentar