Ob besedi žaba pogosto pomislimo na izbuljene oči, bradavičasto kožo, nenavadno skakanje in čudno nočno oglašanje. Zelo drugačne so od nas, zato se številnim ljudem zdijo neprijetne in do njih gojijo polno predsodkov. A te brezrepe dvoživke imajo pomembno vlogo pri ravnovesju v naravi.
Zato vsako leto 20. marca, vse od leta 2009, obeležujemo svetovni dan žab. Ta poseben dan je posvečen prav njim in velja za največji svetovni dan izobraževanja o dvoživkah ter ozaveščanja o prizadevanjih za njihovo ohranitev.
Dvoživke
Dvoživke, kamor uvrščamo tudi žabe, so bile prvi vretenčarji na kopnem. Še vedno so življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke pa tudi veliko odraslih dvoživk. Poznanih je več kot 7.460 vrst žab, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Strokovnjaki še vedno mesečno odkrivajo nove vrste, predvsem v odročnih predelih tropskih deževnih gozdov.
Žabe so razširjene na vseh celinah razen na Antarktiki, od tropov do subarktičnih območij, v visokogorju in puščavah, ob obalah ter v tropskih deževnih gozdovih, kjer so najbolj raznolike.
Vendar danes kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje. Glavni vzroki za to so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in širjenje bolezni.
Zakaj si moramo prizadevati ohraniti dvoživke?
Dvoživke se pretežno hranijo z žuželkami in jih vsako leto pojedo na milijone. Te iste dvoživke so pomemben vir hrane za druge živali. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo tako plena kot tudi plenilcev, s čimer ohranjajo krhko naravno ravnovesje. Koža dvoživk je prepustna, zaradi česar je zelo dovzetna za strupene snovi v okolju. S tem so dvoživke pomemben kazalec stanja kakovosti okolja in tako posredno pred nevarnostjo opozarjajo tudi ljudi.
Smrtonosna bakterija
Dvoživke ogroža bolezen hitridiomikoza, ki jo povzroča posebna gliva Batrachochytrium dendrobatidis, ki jo je človek v zadnjih 65 letih s preseljevanjem dvoživk iz Afrike razširil po vsem svetu. Obolenje je zaenkrat v naravi nezaustavljivo in neozdravljivo! Kjerkoli se pojavi, pogine več kot 90 % dvoživk.
Akcije za ohranitev dvoživk
Številne naravovarstvene organizacije, Svetovna (WAZA) in Evropska zveza (EAZA) živalskih vrtov in akvarijev, katerih član je tudi ZOO Ljubljana, si prizadevajo ohraniti ogrožene vrste v živalskih vrtovih, da bi jih lahko vrnili v naravno okolje, ko bomo znali obvladovati bolezen. S kakovostnimi izobraževalnimi programi ozaveščamo obiskovalce in širše občinstvo o žabah in njihovem pomenu v naravnem okolju. Pravkar na Večni poti pri ZOO Ljubljana poteka akcija preprečevanja povoza dvoživk, ki se selijo iz prezimovališč na mrestišča, ki jo vodi Društvo za proučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije.
Svetovni dan žab v ZOO Ljubljana
V vivariju ZOO Ljubljana si lahko ogledate še nekaj eksotičnih predstavnikov. Med njimi mahovno žabo, ki je v naravi razširjena v Vietnamu in jo težko opazimo v mahu, v katerem se skriva. Podrevnice iz Južne Amerike, ki so v naravnem okolju izredno strupene tudi za ljudi, v terarijih pa niso strupene zaradi drugačne hrane, kot jo najdejo v naravnem okolju. Mehiški aksolotel vse življenje ohrani obliko ličinke in je endemit v nekaterih jezercih v Mehiki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!