Indijski teleskop je zaznal radijski signal z edinstveno valovno dolžino, ki je prispel iz zelo oddaljene galaksije.
Radijski teleskop v Puni v Indiji, imenovan Giant Metrewave Radio Telescope (GMRT), je ujel signal iz galaksije, označene kot SDSSJ0826+5630. Ta je od nas oddaljena devet milijard svetlobnih let, poroča sciencenatures.com.
Teleskop je v resnici polje 30 krožnih anten, usmerjenih v nebo, vsak krožnik pa je premera približno 45 metrov. Signal, ki ga je teleskop zaznal, je prišel iz enega od našega planeta najbolj oddaljenih krajev in je na pot krenil pred devetimi milijardami let, ko o Zemlji in našem osončju ni bilo še niti sledi. Oboje je nastalo pet milijard let kasneje.
Najbolj oddaljena galaksija, iz katere so astronomi zaznali radijski signal, je znana kot GN-z11. Odkrita je bila leta 2016 s pomočjo observatorija ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array) in drugih teleskopov. GN-z11 leži v ozvezdju Veliki medved (Ursa Major) in ocenjujejo, da je od Zemlje oddaljen neverjetnih 13,4 milijarde svetlobnih let. To odkritje nam je dalo vpogled v zgodnje obdobje vesolja, saj je signal od GN-z11 krenil na pot proti nam, ko je bilo vesolje še zelo mlado, približno 400 milijonov let po velikem poku.
Valovna dolžina, primerna za medzvezdno komunikacijo
Signal je bil zanimiv zato, ker je imel valovno dolžino 21 centimetrov, v astronomiji in astrofiziki znano kot “vodikovo črto”. Sevanje s to valovno dolžino namreč oddajajo vzbujeni atomi vodika, najpogostejšega elementa v vesolju. Vodikova črta velja tudi za “nekaj posebnega” med vsemi valovnimi dolžinami.
Nekateri astrofiziki in drugi znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem možnosti o obstoju inteligentnega življenja v vesolju, menijo, da bi to lahko bila frekvenca, s katero bi dovolj razvite civilizacije komunicirale med seboj oziroma v vesolje pošiljale signale o svojem obstoju. Leta 1959 sta namreč italijanski fizik Giuseppe Cocconi in ameriški fizik Philip Morrison objavila članek z naslovom Iskanje medzvezdnih komunikacij, v njem pa predlagala vodikovo črto kot osnovo za iskanje inteligentnega življenja v vesolju. Po mnenju Georgea Basalle, ameriškega profesorja za zgodovino znanosti iz univerze Delaware, je prav njun članek “zagotovil razumno teoretično podlago” za takrat nastajajoči program SETI za iskanje zunajzemeljske inteligence.
Tudi zato so znanstveniki, ki so v začetku 70. let prejšnjega stoletja v vesolje poslali sondi Pioneer 10 in Pioneer 11, dolžino 21 centimetrov uporabili tudi na ploščah, pritrjenih na sondi. Višina ženske na sliki, ki prikazuje podobo ljudi, je označena kot osemkrat 21 centimetrov ali 168 centimetrov. Tudi na “zemljevidu”, ki prikazuje položaj našega osončja in planeta, so 21 centimetrov uporabili kot osnovno merilo za oddaljenost osončja od 14 pulzarjev. Ustvarjalci so namreč domnevali, da bi lahko napredna civilizacija uporabila lokacije teh pulzarjev in locirala naše osončje ter izračunala čas, ko sta bili vesoljski plovili izstreljeni.
Radijski signal iz galaksije SDSSJ0826+5630, ki ga je zaznal indijski teleskop, pa ni prišel od Nezemljanov. Oddaja ga “galaksija, ki tvori zvezde”, piše spletni blog. Je pa signal znanstvenikom omogočil merjenje mase in vsebnosti plinov v njej. Na podlagi teh informacij zdaj znanstveniki ugotavljajo, da ima ta oddaljena galaksija morda kar dvakrat večjo maso zvezd, kot jo lahko zaznamo z našega planeta.
Vse N1ajboljše! Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!