Žival, ki je živela 2.300 let. Preživela je stari Rim in skoraj pozdravila 21. stoletje

Ko so znanstveniki fotografirali orjaško spužvo, ki je rasla ob obali otoka Curaçao, je ta preživela cele civilizacije in postala ena najstarejših znanih živali, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, piše portal nova.rs.

Spužvo, s premerom 2,5 metra, ki je rasla ob obali južnoameriškega otoka Curaçao, z znanstvenim imenom Xestospongia muta, je leta 1997 našla ekipa nizozemskega morskega biologa Ivana Nagelkerkena in njeno odkritje tudi opisala ter ocenila, da je stara okoli 2.300 let.

V stoletjih je goba ostala na istem mestu in nenehno filtrirala morsko vodo, medtem ko se je nad valovi odvijala zgodovina.

Ko se je goba kot drobna ličinka ustalila na morskem dnu, Hanibal verjetno še ni začel svojega slavnega prečkanja Alp, rimsko cesarstvo pa še ni obstajalo.

Ko je Julij Cezar prestopil Rubikon in dejal "Kocka je padla", je bila spužva verjetno stara že več stoletij.

Ko je Krištof Kolumb prvič prijadral v Ameriko in ko so Evropejci nekaj let kasneje prvič pluli tod mimo, je spužva, ne da bi jo to pretirano vznemirilo, mirno prečrpavala vodo že skoraj 2.000 let.

Vznemirile je niso ne vojne, ne viharji, ne nastanki in propadi držav, vse do leta 1998, ko so znanstveniki ob ponovnem obisku ugotovili, da je poginila za posledicami ene od bolezni, ki se hitro širijo po koralnih grebenih v Atlantiku in prizadenejo tudi spužve.

Tisočletja je tiho filtrirala morsko vodo

Kljub svoji neverjetni dolgoživosti je ta goba živela zelo preprosto življenje.

Xestospongia muta se prehranjuje s filtriranjem morske vode.

Ta vstopa skozi tisoče drobnih por, ki prekrivajo spužvino telo, in prinaša mikroskopski plankton in organske delce. Goba črpa hranila in izloča prečiščeno vodo skozi veliko odprtino na vrhu.

Spužve te vrste in velikosti naj bi predelale do približno 3.800 litrov morske vode na dan.

Tako ocenjujejo, da bi spužva s Curaçaa v svoji 2.300-letni življenjski dobi prefiltrirala kar 3,2 milijarde litrov vode - kar ustreza več kot 1.200 olimpijskim bazenom.

"Sekvoje koralnih grebenov"

Natančne starosti spužve znanstveniki ne morejo določiti. Lahko pa jo ocenijo tako, da izmerijo njeno velikost in jo primerjajo z znanimi stopnjami rasti vrste.

Glede na študijo iz leta 2008, objavljeno v reviji Marine Biology, orjaške sodčaste spužve (Barrel sponge, kot v angleščini imenujejo Xestospongia muta) rastejo z različnimi hitrostmi.

Nekatere rastejo izjemno počasi, druge pa se širijo veliko hitreje, odvisno od starosti in okoljskih razmer.

Zaradi njihove impresivne velikosti in izjemno dolge življenjske dobe jih pogosto imenujejo "sekvoje koralnih grebenov".

Z uporabo meritev primerka s Curaçaa in modelov rasti, razvitih za to vrsto, so raziskovalci ugotovili, da je spužva potrebovala med 2.000 in 2.500 let, da je dosegla svojo zabeleženo velikost, kar ustreza oceni Nagelkerkena o njeni starosti približno 2.300 let.