O preprečevanju strelskih pohodov v šolah in primernem odzivu nanje smo se pogovarjali z dr. Jasonom Silvo, profesorjem z oddelka za sociologijo in kazensko pravosodje na Univerzi Williama Pattersona v ameriški zvezni državi New Jersey, ki se raziskovalno ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem strelskih pohodov. Vprašali smo ga, kateri so najbolj učinkoviti ukrepi in katere najpogostejše napake, komentiral pa je tudi nedavne strelske pohode v Srbiji in odziv srbskih oblasti nanje.
Pokola, ki sta se prejšnji teden odvila v Srbiji, sta šokirala celotno regijo. Takšne vrste nasilja v tem delu sveta nismo navajeni.
Bistveno drugače je v ZDA, kjer so strelski pohodi, tudi tisti v šolah, v zadnjih dveh desetletjih postali skorajda stalnica. “Ne morem reči, da so strelski pohodi v ameriških šolah normalizirani, še vedno vsak tak dogodek predstavlja izjemen šok in sproži ogromno ogorčenja,” nam je povedal dr. Jason Silva. “Je pa res, da si v ZDA ob tem rečemo: Spet se je zgodilo.”
ZDA imajo daleč več strelskih pohodov kot katerakoli druga država na svetu. Raziskava dr. Silve je pokazala, da se je med letoma 1998 in 2019 v ZDA zgodilo kar 73 odstotkov vseh strelskih pohodov v razvitih državah.
“Opaziti pa je, da se v zadnjem času tovrstni napadi pogosteje dogajajo tudi drugod po svetu,” opozarja dr. Silva. “Obstaja skrb, da smo priča nekakšni globalizaciji ameriških strelskih pohodov, napadalcev, ki skušajo posnemati ameriške ’vzornike’.”
Iniciacija v ameriški kulturni leksikon
Najbolj odmeven se je zgodil leta 1999 na srednji šoli Columbine v ameriški zvezni državi Colorado, v katerem sta dva dijaka ubila 12 učencev in učitelja, nato pa si sodila sama.
“To je bila neke vrste iniciacija javnih strelskih pohodov v ameriški kulturni leksikon,” je dejal dr. Silva. “To se je zgodilo v času vzpona interneta, 24-urnih novic in globalizacije ameriških medijev.”
Od takrat smo bili priča skokovitemu povečanju števila strelskih pohodov v ZDA, zdaj pa se nakazuje, kot da se je ta trend razširil tudi v druge dele sveta. “Zato je realna skrb, da se ta fenomen širi po svetu in okužuje ljudi, ki nato idealizirajo ameriške napadalce in jih skušajo posnemati. Skrb, da spremljamo globalizacijo ameriških strelskih pohodov.”
Medtem ko je srbski minister za izobraževanje krivdo za pokol pripisal kar “zahodnim vrednotam”, so mnogi v Srbiji spomnili na kulturo nasilja in poveličevanja orožja in zločinov v srbski družbi in državi. Klinična psihologinja je denimo opozorila na raven politične kulture v srbskem parlamentu in resničnostne šove na srbskih televizijah.
O specifiki srbskega konteksta je v odlični kolumni pisal tudi kolumnist Boris Dežulović. Kolumno smo prevedli: Dogovor s hudičem: zločin, ki ga ne pomnimo.
Spregledana opozorila
Za preprečevanje strelskih pohodov na šolah je, opozarja dr. Jason Silva, ključnega pomena prepoznavanje zgodnjih znakov, da storilec nekaj pripravlja, in pravočasno ukrepanje. “Veliko napadalcev napad načrtuje dolgo časa, to časovno okno pa je priložnost za posredovanje in preprečitev napada.”
Ena največjih napak je, da morebitnih groženj in opozorilnih znakov ne vzamemo dovolj resno.”V obdobju načrtovanja se pogosto pojavijo opozorilni znaki in t. i. curljanje (angl. leakage). Napadalec pogosto komu namigne o svojih namenih, vendar ga drugi pogosto ne vzamejo resno, češ on pa že ne bi bil sposoben česa takega, namesto da bi obvestili pristojne in s tem omogočili priložnost za preprečitev napada.”
Pri številnih napadih v ZDA je bilo pred izvedbo več opozorilnih znakov, napadalci so posameznikom tudi izdali svoje načrte, a teh opozoril nihče ni vzel dovolj resno. “Tudi pri 13-letnem napadalcu iz Srbije se pojavlja enak vzorec. Glede na poročila je napada pripravljal najmanj en mesec.”
Ključavnice na vratih boljše kot oboroženi varnostniki
Če se napad vendarle zgodi, pa je po njegovih besedah zelo pomembno takoj ukrepati in s tem čim bolj zmanjšati število žrtev.
Kar zadeva ukrepanje policije, je zato zelo pomembno, da v poslopje vstopi čim prej in skuša takoj onemogočiti napadalca. “Včasih je doktrina nalagala, da je treba počakati na specialce, kar pa je posredovanje zelo zavleklo.”
Srbske oblasti so v odzivu na pokol na šoli odločile, da bodo odslej na vseh šolah v času pouka prisotni policisti. Oboroženi ljudje na šolah sicer po besedah Jasona Silve niso dober ukrep. “Da bi bil tak ukrep posebej učinkovit pri preprečevanju strelskih pohodov, ni veliko dokazov. Hkrati pa prisotnost orožja v šoli seveda poveča tveganje za različne nezgode, ko se pištola sproži po nesreči.”
Kot je še opozoril dr. Silva, je pri uvajanju ukrepov za preprečevanje strelskih pohodov v šolah zelo pomembno najti pravo ravnotežje med zadržanostjo in previdnostjo. “Raziskave kažejo, da se ob večjem številu varnostnih ukrepov ljudje dejansko počutijo manj varne, ker jim prisotnost teh ukrepov sporoča, da so na nevarnem območju.”
Boljša rešitev kot prisotnost oboroženih varnostnikov se mu zdi namestitev ključavnic na vrata učilnic. “Ključavnice so poceni in so lahko zelo učinkovite, prav tako pa ne predstavljajo pretiranega posega v vsakdan učencev.”
Zagovarja pa – ko govori o razmerah v ZDA – izvajanje šolskih vaj za primer strelskega pohoda. “Pristop k vaji mora biti podoben kot v primeru požarnih vaj. Gre za ustvarjanje mišičnega spomina za primer izrednega stanja.”
Ob tem je opozoril, da so mediji nesorazmerno veliko pozornosti namenili primerom, ko so nekatere ameriške šole vajo izvedle nenapovedano in so učenci mislili, da gre dejansko za pravi napad. “A tu gre za posamezne primere, ki jih strokovnjaki ne odobravajo.”
Nekatere ameriške šole so učencem z namenom preprečevanja tovrstnih napadov zapovedale tudi nošenje prozornih šolskih torb, a kot pravi Silva, ni dokazov, da bi bil ukrep učinkovit. Hkrati pa šola z njim učencem sporoča, da jim ne zaupa.
Na splošno ob odzivih na šokantne in tragične dogodke, kot je strelski pohod v šoli, po njegovih besedah vedno obstaja skrb, da se bodo pristojni odzvali pretirano, kar ima lahko neželene posledice. “Ker je bil beograjski strelec star zgolj 13 let, zdaj srbske oblasti razpravljajo, ali naj starostno mejo za kazensko odgovornost znižajo na 12 let. A to bi seveda imelo ogromne neželene učinke, saj bi se naenkrat v kazenskem sistemu znašli številni drugi mladoletni prestopniki.”
Storilec ne sme doseči razvpitosti
Če se napad zgodi, je izjemno pomemben pravilen komunikacijski odziv. Mediji bi pri tem morali igrati pomembno vlogo. “Zelo pomembno sporočilo medijem, ki ga zagovarjajo številni strokovnjaki za strelske pohode, je – brez razvpitosti (angl. no notoriety),” je opozoril dr. Silva.
Mediji namreč pogosto strelcu posvetijo veliko pozornosti, prav želja po pozornosti pa je velikokrat poglavitni razlog za izvedbo napada.
Napadalec se hoče maščevati družbi in pritegniti pozornost, požeti slavo. “Ko jim mediji namenijo veliko pozornosti, ko jih glorificirajo, jim s tem dajejo natančno to, kar so si želeli. Posledično to ustvarja idealizirane like, o katerih berejo drugi potencialni napadalci in jih želijo posnemati, želijo si enako stopnjo prepoznavnosti.”
Namesto na napadalca bi se moralo medijsko poročanje osredotočati na tragedijo žrtev in na morebitna junaška dejanja posameznikov, ki so skušali posredovati in preprečiti napad. Skratka, pozornost je treba z napadalca preusmeriti na žrtve. “Odsvetujemo objavljanje fotografij in imena napadalca, še posebej v naslovih. Naj jih nadomestijo imena in fotografije žrtev.”
Po spletu je pred dnevi zakrožilo čustveno besedilo profesorice in ravnateljice Pete beograjske gimnazije Verice Rakonjac Pavlović, ki se je razpisala o deklici iz osnovne šole Vladislava Ribnikarja. Ta je med strelskim pohodom 3. maja tvegala svoje življenje, da bi rešila mlajšega brata. V besedilu ravnateljica javnost poziva prav to: naj se ne piše in govori o osnovnošolcu, ki je ubijal, ampak o deklici, ki je reševala življenja drugih.
Srbski strelec je dobil preveč pozornosti
Dr. Silvo je neprijetno presenetilo, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić na novinarski konferenci govoril o identiteti storilca.
“Napadalec iz Beograda ima številne karakteristike napadalcev, ki hlepijo po slavi, po razvpitosti. Zato se mi zdi skrb vzbujajoče, da so srbske oblasti strelcu namenile toliko pozornosti. Uporaba imena zagotovo ni koristna. Seveda je trebe zadeve postaviti v kontekst, nekatere informacije posredovati javnosti, vendar ne na način glorificirane izpostavljenosti, ki jo je napadalec iskal.”
Pri tem je opozoril na primer novozelandske premierke Jacinde Ardern, ki je po pokolu v dveh mošejah v Christchurchu leta 2019 javno oznanila, da nikoli ne bo izrekla imena napadalca. “Veliko stvari je pričakoval od svojega terorističnega dejanja, a ena od njih je bila slava – zato me nikoli ne boste slišali, da bi izgovorila njegovo ime,” je Ardern takrat dejala v nagovoru poslancem parlamenta.
Najbolj učinkovit ukrep: omejitev dostopa do orožja
Pozitivno pa ga je presenetila odločnost srbskih oblasti pri zaostritvi zakonodaje o posedovanju orožja. “Zdi se, da se je srbska vlada nekaj naučila od držav, ki so se na strelske pohode odzvale z zaostritvijo politike do strelnega orožja. To se je zgodilo v Avstraliji po pokolu v Port Arthurju leta 1996, ko so v zgolj nekaj tednih spremenili zakonodajo glede orožja. To se je zgodilo na Novi Zelandiji po strelskem pohodu v Christchurchu. V obeh primerih se je nova strožja zakonodaja izkazala za izjemno učinkovito.”
Srbija je po njegovem mnenju “zanimiva”, ker ima res zelo visoko stopnjo lastništva strelnega orožja. “Je pa za zdaj videti, da v javnosti ni velikega nasprotovanja glede zaostritve zakonodaje in zmanjšanja količine orožja v rokah ljudi.”
Dejstva, da je ravno zmanjšanje dostopnosti orožja ključni ukrep za preprečevanje strelskih pohodov, očitno noče sprevideti zgolj del ameriške politike, ki vztrajno blokira vsakršne poskuse za zaostritev zakonodaje, medtem ko Američani vztrajno padajo pod streli.
Strokovnjaki v Srbiji in tudi v Sloveniji pa po zadnjih dogodkih ponovno poudarjajo tudi vzgojo v nenasilje, pomen svetovalnih služb na šolah, okrepljeno skrb za duševno zdravje mladih in preprečevanje nasilja vseh vrst v družbi. Tovrstne tragedije imajo namreč vedno tudi svoj širši družbeni kontekst.
Kako se o takšnih dogodkih pogovarjati z otroki? Preberite nasvete strokovnjakinj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!