Sojenje nekdanjemu prvemu možu Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženim zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami se je na mariborskem sodišču nadaljevalo z zaslišanjem še enega od nekdanjih članov nadzornega sveta banke Antona Guzeja. Ta je povedal, da je sodil med peterico tistih nadzornikov, ki so opozarjali na sporne posle.
Anton Guzej je bil član nadzornega svet takrat druge največje državne banke med leti 2005 in 2012, skupaj s še štirimi nadzorniki pa je v dopisu guvernerju Banke Slovenije Marku Krajncu pisal glede nekaterih po njihovem mnenju vprašljivih poslovnih praks.
Med njimi je bilo delovanje hčerinskega podjetja KBM Projekt, naslednika hrvaške družbe Multiconsult, ki je preko nekaj slamnatih podjetij nakupovalo nepremičnine na Hrvaškem.
Prav na temo sodelovanja z omenjenimi slamnatimi družbami je peterica po Guzejevih besedah spregovorila tudi na enem od neformalnih sestankov pri Krajncu, ki pa se na njihovo presenečenje o tem ni želel kaj dosti pogovarjati, češ da Banka Slovenije o tem nima stališča. Nadzorniki so medtem domnevali, da gre za večmilijonsko oškodovanje banke, morda celo za kriminalna dejanja, je poudaril Guzej.
Priča je še povedala, da so se takrat na nadzornem svetu odločili ustanoviti komisijo, ki bo opravila revizijo, pri čemer naj bi temu nekateri člani nasprotovali. Na vprašanje obrambe, kdo je nasprotoval, ni želel konkretno odgovoriti, naj bi pa to bila predsednik nadzornega sveta Dušan Jovanovič in nadzornik Andrej Svetina. Prav tako Guzej ni pojasnil, zakaj naj bi nasprotovala komisiji.
Pogovori na nivoju gostilniških debat
Priča je zavrnila Jovanovičeve besede na prejšnjem naroku, da so o tem pogovori na nadzornem svetu potekali na ravni gostilniških debat. “Mogoče so zanj bile, mi pa smo želeli priti do konkretnih odgovorov, saj smo zadeve razumeli kot izredno resne,” je zatrdil Guzej in dodal, da so nekateri očitno imeli drugačne interese.
Po njegovem mnenju je banka v tistem času, torej pred začetkom globalne finančne krize, predvsem nepremičninske posle kreditirala preveč velikodušno, kar da so na nadzornem svetu nekateri tudi izpostavljali, to pa je pozneje potrdil cunami, ki je v Slovenijo prišel s krizo v začetku leta 2009. Posledica tega je bila, da v tem sodnem postopku obravnavani nepremičninski posli na Hrvaškem niso bili realizirani.
O pričanju svojega takratnega nadzorniškega kolega Svetine, da so opravljene cenitve, ki jih je naročil nadzorni svet, pokazale, da so bile tržne cene nepremičnin višje od tistih, po katerih jih je kupil Multiconsult, je Guzej odvrnil, da bi potem moral povedati tudi, kaj se je dogajalo v ozadju in zakaj potemtakem ni bila prodana nobena nepremičnina.
Obtoženi Igor Šujica ga je v zvezi s tem spomnil, da je ena od nepremičnin, in sicer Bili galeb pri Zadru, bila prodana in da je banka z razliko v ceni zaslužila 2,5 milijona evrov. A Guzej je dejal, da je šlo v tem primeru za fiktivni posel, pri katerem naj bi banka na koncu izgubila še višji znesek. “To je sprevrženo, kar se je dogajalo,” je dejala priča.
Obramba je sicer vnovič zahtevala združitev sodnih postopkov zoper vse obtožene v omenjenem primeru, saj hrvaškim državljanom še naprej sodijo v dveh ločenih postopkih, s čimer pa je po mnenju zagovornikov njihovim klientom kršena pravica do obrambe. V tej luči so zahtevali, da danes ne bi zaslišali povabljenega hrvaškega nepremičninskega agenta, ki je sodeloval pri nakupu zemljišč v Zadru in Vodicah.
Predsednica senata Danila Dobčnik Šošterič je zahtevo znova zavrnila, češ da še niso podani pogoji za združitev, saj se večina hrvaških obtoženih še vedno ne odziva na vabila. Pričo je zato sodišče vseeno zaslišalo, ta pa je predvsem pojasnila okoliščine okoli pogajanj za določitev cene zemljišč.
Specializirano državno tožilstvo očita nekdanjima vodilnima v Novi KBM Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak zlorabo položaja, pri čemer naj bi jima pomagala takratni direktor KBM Fineka in pozneje KBM Leasinga Igor Šujica, ki je na mestu slednjega nasledil četrtega soobtoženega Borisa Cekova.
Nekdanji vodilni v banki naj bi v letih 2006 in 2007 prek kreditnega odbora in članstva v nadzornem svetu Multiconsulta dosegli, da je banka podjetju odobrila osem kreditov, s katerimi je to financiralo nakup poslovnih deležev različnih hrvaških projektnih družb. Te so tik pred tem na Hrvaškem kupovale nepremičnine, Multiconsult pa jih je nato z nakupom deležev podjetij občutno preplačal, s čimer naj bi omenjeni po navedbah tožilstva oškodovali banko za dobrih 25 milijonov evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje