Potrjena prva dosmrtna zaporna kazen pri nas

Črna kronika 25. Mar 202415:56 5 komentarjev
Trojni umor v Gerečji vasi: Silvo Drevenšek
Bobo

Za trojni umor v Gerečji vasi je vrhovno sodišče Silvu Drevenšku izreklo dosmrtni zapor. Pri odločitvi so vrhovni sodniki upoštevali brutalnost obtoženca, zlorabo alkohola in hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev. "Z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki," so zapisali. Gre za prvi primer dosmrtne zaporne kazni pri nas.

Vrhovno sodišče je Silvu Drevenšku za trojni umor v Gerečji vasi izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. Gre za prvi izrek kazni dosmrtnega zapora v Sloveniji.

O zadevi je najprej odločalo ptujsko okrožno sodišče. Drevenška je spoznalo za krivega, da je konec decembra 2020 v Gerečji vasi s kuhinjskim nožem v njuni hiši na zahrbten način, iz koristoljubja, maščevanja in močnega sovraštva, umoril bivšo partnerko. Zatem pa v bližnji hiši na grozovit način in iz nizkotnih nagibov pred očmi svojega še predšolskega sina z istim nožem umoril tudi starša bivše zunajzakonske partnerke.

Ptujsko sodišče mu je izreklo enotno kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Tako obtoženec kot državna tožilka sta se pritožila. Senat vrhovno sodišče je 28. februarja ugodil pritožbi tožilke in obtožencu izrekel enotno kazen dosmrtnega zapora. Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti, so pojasnili na sodišču.

Senat vrhovnega sodišča, ki je odločal v tej zadevi, so sestavljali vrhovni sodniki Mitja Kozamernik, Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok.

Kot pomembno obteževalno okoliščino je senat vrhovnega sodišča upošteval še hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo. Prav tako je senat upošteval hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.

Na sodišču so pojasnili, da z odločitvijo za takšno kazen skrbijo za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki. “Pri izreku enotne kazni se odražata narava in teža vseh kaznivih dejanj, upoštevana pa je tudi zahteva po ustreznem kazenskopravnem odzivu države na kršitve temeljnih človekovih pravic posameznikov, kar vključuje tudi kaznovanje storilca, ki mora biti v ustreznem sorazmerju z naravo in težo izvršenih kaznivih dejanj. Hkrati se z izrečeno enotno kaznijo zasleduje tudi cilj specialne in generalne prevencije glede nedopustnosti tovrstnih kaznivih dejanj,” so zapisali.

Drevenšek je že bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu do takrat. A je bila sodba ptujskega sodišča iz leta 2021 po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom. V ponovljenem sojenju leta 2022 mu je bilo dosojenih 30 let zaporne kazni, piše STA.

Smrtno kazen smo v Sloveniji z zakonom odpravili šele leta 1989 in kot najvišjo možno kazen uzakonili 20 let zapora. Na 30 let zapora je bilo doslej obsojenih 17 ljudi, vsi pa so ubili več oseb. V enem primeru sodba še ni pravnomočna. Dosmrtna kazen je bila uzakonjena leta 2008, a do te sodbe še nikoli ni bila izrečena. Sicer pa ima obsojeni na dosmrtni zapor po 25 letih možnost pogojnega odpusta. O tem odloča posebna komisija, mnenje pa poda Zavod za prestajanje kazni zapora.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje