Za trojni umor 30 let: “Sramota, kako malo je življenje vredno v Sloveniji”

Črna kronika 08. Avg 202207:46 > 16:36
Delite:

Senat ptujskega sodišča je Silvu Drevenšku za trojni umor na predlanski božič v Gerečji vasi prisodil 30 let zapora, tožilstvo je predlagalo dosmrtno zaporno kazen, na katero je bil Drevenšek kot prvi Sloveniji obsojen na prvem sojenju. Sodba še ni pravnomočna, pooblaščenec oškodovanega brata in sina pa je že napovedal pritožbo na višino dosojene kazni.

Ptujsko sodišče je Silva Drevenška v ponovljenem sojenju za trojni umor v Gerečji vasi ponovno spoznalo za krivega in mu naložilo 30 let zapora. Tako mu je prisodilo milejšo sankcijo kot na prvotnem sojenju, ko ga je sodišče obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, a so višji sodniki zaradi nezakonitosti sodbe okrožnemu sodišču naložili ponovno sojenje.

Sodni senat pod vodstvom sodnice Katje Kolarič je Drevenška spoznal za krivega očitkov, da je na predlanski božič na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril partnerko, nato pa pred očmi svojega štiriletnega sina še taščo in tasta. Vse tri žrtve je s kuhinjskim nožem večkrat zabodel, nato pa sedel v avtomobil in se mirno odpeljal stran.
Sodišče je presodilo, da je Drevenšek storil vsa očitana mu dejanja in mu za vsako od treh kaznivih dejanj umora izreklo kazen 29 let zapora. Zaradi napada v prisotnosti otroka je bil Drevenšek spoznan za krivega kaznivega dejanja zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo, za kar mu je sodišče prisodilo štiri leta zapora.
Skupno mu je bila prisojena enotna kazen 30 let zapora, kar je najvišja možna kazen v slovenskem sodnem sistemu z izjemo dosmrtnega zapora. Sodnica je pojasnila, da obravnavana kazniva dejanja nedvomno “odstopajo” po drznosti in krutosti, obtoženi pa je pri njihovem izvrševanju pokazal “visoko stopnjo” pripravljenosti, odločenosti in naklepa.

Po njenih besedah ni mogoče dvomiti, da je obtoženi napad vnaprej načrtoval. Žrtvam je že prej grozil s smrtjo in o tem, da jih bo “vse poklal”, govoril tudi drugim ljudem. Dejstvo je tudi, da je otrok zaradi dogodka močno travmatiziran, prizadeta je tudi preostala družina in lokalna skupnost. Obtoženi pa ni podal “konstruktivnega zagovora”, ki bi ga opral odgovornosti. “Izrecnega dejanskega kesanja v tem postopku ni bilo začutiti,” je povedala sodnica v kratki obrazložitvi sodbe.

sojenje Silvo Drevenšek
Foto : N1

Dodala je, da sta življenje obtoženega v mesecih pred tragičnim dnem močno zaznamovala ločitev in alkohol. Kot olajševalno okoliščino je upoštevala njegovo predhodno nekaznovanost in urejeno življenje. Izvedenci so potrdili, da je bila obtoženčeva prisebnost v času dejanja do določene stopnje zmanjšana, a ne bistveno. Sodnica je še izpostavila, da so se v času pred napadom stopnjevali konflikti z družino partnerice in da je bil obtoženi v hudi osebni stiski zaradi razpada zveze in omejevanja stikov z otrokom, ki se je kazala v prekomernem uživanju alkohola in naraščanju agresivnosti.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, saj naj bi obtoženi storil grozovito dejanje iz močnega sovraštva, maščevanja in koristoljubja, da bi se izognil preteči delitvi premoženja po razhodu s partnerko. A sodni senat je danes poudaril, da so pogoji za izrek takšne kazni glede na dosedanjo sodno prakso zelo omejeni in da bi izrek takšne kazni “predstavljal odmik od dolgoletnih prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij”.

Sodba še ni pravnomočna.

Odvetnik Daniel Planinšec, ki kot pooblaščenec v sodnem postopku zastopa sina in brata umorjenih, je po izreku zaporne kazni dejal, “da sodišče pač sodi in tudi razsodi. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo zahrbten način, koristoljubnost, pridobivanje koristi in druge nizkotne nagibe”, je dejal in dodal, da to, da sodišče ni prisodilo dosmrtne zaporne kazni, ni dobro iz varnostnega vidika. “Takšna je pač odločitev sodišča. Seveda to ni dobro za generalno in specialno prevencijo. Zaradi tega bomo vložili pritožbo, ki se bo nanašala samo na odločitev glede kazni,” je še pojasnil Planinšec.

Višja državna tožilka Janja Bernard Korper je po izreku kazni strnila, da je obdolžencu bila izrečena druga najvišja možna sankcija, ki jo dopušča Kazenski zakonik. “Menim, da vseeno ta sankcija teži k pravičnosti in pravični kazni,” je dejala. Po njenih besedah je senat danes v bistveno večji meri kot olajševalno okoliščino upošteval predhodno življenje obdolženca. “In možnost za njegovo rehabilitacijo,” je strnila Bernard Korper. Ali bo tudi tožilstvo napovedalo pritožbo, po besedah višje tožilke o tem še ni sprejelo odločitve.

Zagovornik obtoženega Andrej Kac je bil danes odsoten, njegov namestnik pa ni želel javno komentirati zadeve.

Obramba je sicer poudarjala, da bi morali Drevenšku namesto za umor soditi za uboj, saj ni dokazano, da je dejansko ubijal iz brezobzirnega maščevanja ali da se je nad žrtvami izživljal.

Foto : Denis Sadiković/N1

Pred sodiščem se je danes zbralo nekaj ljudi, ki so ob vhodu postavili transparente z zahtevo po dosmrtni zaporni kazni. Na pročelju sodišča je mimoidoči izobesil napis “strl si mu srce”. Sašo Dobnik, avtor napisa, je razočaran nad višino dosojene kazni. “Razočarani smo, kako malo je življenje vredno v Sloveniji za tako krute umore. 30 let. Sramota,” je še pristavil. 

Dosmrtni zapor tožilci doslej zahtevali štirikrat

Dosmrtna zaporna kazen je v Sloveniji znova v veljavi od leta 2008. Smrtno kazen smo z zakonom odpravili leta 1989 in takrat kot najvišjo možno kazen uzakonili 20 let zapora. Leta 1998 se je najvišja zaporna kazen dvignila na 30 let zapora. Dosmrtni zapor je predviden za kazniva dejanja dveh ali več umorov, genocid, hudodelstvo zoper človečnost in vojno hudodelstvo. Doslej so ga tožilci zahtevali štirikrat, prvič pa so to kazen lani izrekli Drevenšku.

Tožilstvo ga je sicer predlagalo tudi za Kristino Mislej, ki je leta 2009 umorila svoja otroka (obsojena je bila na 20 let) in kitajskega priseljenca Zuxionga Wuja, ki je leto pozneje ubil nekdanja delodajalca (dobil je 30 let), je poročal Dnevnik. Dosmrtni zapor so tožilci zahtevali še za Petra Gaspetija, obsojenega za trojni umor na območju Domžal. Sodišče mu je dosodilo 30 let zapora.

Obsojeni na dosmrtni zapor ima po 25 letih možnost pogojnega odpusta. O tem odloča posebna komisija, mnenje pa poda Zavod za prestajanje kazni zapora.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar