Potem ko je v nedeljo goriški del Krasa zajel požar, so razmere na obsežnem požarišču po besedah Stanka Močnika, nočnega vodjo intervencije, pod nadzorom. Na terenu je še vedno približno 200 gasilcev, ki so tudi ponoči varovali požarišče. Poveljniško mesto akcije gašenja požara na Krasu sta obiskala predsednik republike Borut Pahor in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Kot so zapisali v regijskem štabu Civilne zaščite za severno Primorsko, je bila pretekla noč za številne gasilce bistveno manj stresna kot prejšnja. Nekaj manjših posameznih žarišč je sicer še bilo, a so gasilci s takojšnjimi akcijami preprečili morebitne nove izbruhe ognja. Ob tem jim je bila v veliko pomoč tudi narava, saj je veter pojenjal.
“Vsi lahko le upamo, da je najhujše mimo,” so še zapisali. Ob tem pa so opozorili, da je pred gasilci še veliko dela na terenu in seveda pozornega spremljanja stanja na skoraj 400 hektarjih, ki jih je zajel požar. Vodja intervencije Simon Vendramin je povedal, da je na terenu še vedno približno 200 gasilcev, ki so tudi ponoči varovali požarišče, danes pa nadaljujejo čiščenje roba in zalivanje požarišča. Kot je dejal, sicer še vedno nekoliko piha, vendar ni pričakovati, da bi to lahko povzročilo resne težave. “Razmere so pod nadzorom,” je zagotovil. Tudi v prihodnjih dneh bodo tam zagotovili požarno stražo, je še povedal Vendramin. Opozoril je, da so bili obveščeni o požaru, ki je zagorel na italijanski strani. Po njegovih besedah obstaja verjetnost, da se razširi tudi na slovensko stran, zato že pripravljajo načrt za primer, da se ta bojazen uresniči, pripravljeni pa so tudi priskočiti na pomoč, če bodo italijanski kolegi to potrebovali. Na vprašanje, kaj je povzročilo požar, je odgovoril, da bodo to ugotavljale druge pristojne službe.
Poveljniško mesto akcije gašenja požara na Krasu sta danes obiskala tudi predsednik republike Borut Pahor in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Zadnji se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem in vsem, ki so “pomagali iz zraka”, tako iz Hrvaške kot Italije. Na vprašanje, ali bi bilo ob tovrstnih požarih smiselno uporabiti vodni top, kot je to predlagal poslanec Jonas Žnidaršič, je Šestan odgovoril, da je vsak medij, ki na kraj požara pripelje vodo, dobrodošel, kako smiselno bi bilo to, pa ni želel ugibati.
Tudi Pahor se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri gašenju požara. “Vedno, ko nastane potreba za njihovo pomoč, jo razumemo kot samoumevno, a je tudi plod velikega znanja, profesionalnosti, zlasti pa velikega srca in izmene požrtvovalnosti,” je poudaril predsednik republike, ki je ob tem pozdravil tudi meddržavno sodelovanje. “Ta solidarnost vzbuja upanje, da bomo lažje kos tovrstnim pojavom (v prihodnje, op. a.),” je še dodal. Ob obisku ga je, kot je povedal, posebej zanimalo, ali so gasilci in drugi pri gašenju naleteli na kakršnekoli sistemske težave. Z eno se ukvarjamo že nekaj let – to so nadomestila za gasilce, je opozoril in dodal, da bo treba končno najti vzdržno rešitev. Posebej je izpostavil pomen prostovoljnih gasilcev, ki po njegovi oceni v Sloveniji delujejo odlično.
Pahor je ob tem opozoril še, da se bomo morali spopasti s tem, da slabo obvladujemo podnebne spremembe in da je ta boj zaradi vojne v Ukrajini bolj klavrn, kot je bil pred tem. “Vemo, skratka, da se bodo ti ekstremni vremenski pojavi pojavljali pogosteje in bodo ekstremnejši – vse to nas sili, da temeljito o tem razmišljamo in poskušamo oblikovati nacionalni konsenz, kako bomo vsaj na ravni Slovenije pa tudi Evropske unije to poskusili uskladiti v prihodnjih letih, da ne bi novim generacijam pustili večjih problemov, kot smo jih dobili od svojih staršev.”
Požar, ki je v nedeljo dopoldne izbruhnil na območju med Renškim vrhom in naseljem Temnica, se je v noči na ponedeljek zaradi močne burje širil proti vasi Lokvica, a ga je gasilcem le uspelo zaustaviti dobrega pol kilometra pred prvimi hišami. Samo v ponedeljek so na območju blizu požara odstranili 49 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, med njimi več kot 200 kilogramov težko mino iz prve svetovne vojne.
Požar je v ponedeljek gasilo več kot 400 gasilcev iz več slovenskih gasilskih regij, na pomoč jim je prišlo tudi pet helikopterjev, med njimi dva iz sosednje italijanske dežele Furlanije – Julijske krajine. Pomoč iz zraka je bila dobrodošla, saj je na območju veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje