Pri gašenju požara nad Renčami na Krasu na Goriškem je v nedeljo pomagalo tudi hrvaško letalo za gašenje požarov. Prav takšna letala so obsežne požare pri nas gasila tudi v preteklosti, vedno pa so nam jih "posodili" iz sosednjih držav. Tako se je znova odprlo vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da v Sloveniji kupimo svoje.
V Sloveniji se je že večkrat zgodilo, da so nam pri gašenju velikih požarov z letali pomagali sosedje. Nedeljsko posredovanje letala za gašenje požarov je bilo že drugo v tem letu, saj je hrvaški Canadair CL-415 pomagal gasiti tudi marčevski požar na Potoški gori v bližini Kranja. Takrat je vodo zajemal iz Bohinjskega jezera. Na pomoč so nam v preteklosti priskočila tudi italijanska letala, recimo leta 2012, ko je gorelo na Sveti gori v bližini Nove Gorice.
Po nedeljskem posredovanju se je tako ponovno vnela debata o smiselnosti nakupa letala za gašenje požarov v Sloveniji. Eden od argumentov, ki kroži tudi po družbenih omrežjih, je med drugim, da bi že morebitni stroški ob izposojah iz tujine upravičili nakup. Vendar nas letala za gašenje iz soseščine ne stanejo čisto nič, je povedal direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. “Stroškov ni zato, ker gre za evropski mehanizem civilne zaščite, znotraj katerega ob izrednih dogodkih ena država članica zaprosi drugo za pomoč,” je pojasnil. Mednarodni mehanizem financira Evropska komisija, ki mora ob njegovi aktivaciji pokriti vsaj 75 odstotkov nastalih stroškov.
Evropska unija je mehanizem civilne zaščite, prek katerega lahko države partnerice druge zaprosijo za pomoč pri spopadanju z naravnimi nesrečami, zagnala leta 2001. Od leta 2019 imajo v okviru mehanizma za izredne razmere rescEU članice EU v kriznih razmerah dostop do letal za gašenje, helikopterjev in druge opreme za posredovanje v izrednih razmerah. Hrvaško letalo, ki je v nedeljo pomagalo gasiti požar na Krasu, je del prav tega programa. Znotraj rescEU je torej nekaj letal vedno na voljo, pred letošnjim poletjem pa je več držav, tudi Italija in Hrvaška, za ostale članice EU namenilo 12 gasilskih letal in en helikopter. Evropska komisija o njihovi aktivaciji odloča skupaj s članico, ki je plovilo posodila.
Butu se zato nakup kanaderja ne zdi smiseln. “Na upravi smo analizirali potrebe in ugotovili, da so helikopterji tista stvar, ki jo naša država potrebuje,” je mnenje podkrepil in znova opozoril, da nas pomoč prek mehanizma nič ne stane. Ob tem je menil, da je pri nas treba nabaviti helikopterje, ki bi v takšnih primerih lahko pomagali. “Sem absolutno za nabavo dodatnih helikopterjev,” je dejal za N1.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa je medtem v ponedeljkovih Odmevih povedal, da bo Slovenija prihodnje leto dobila transportno letalo Spartan, ki bo imelo tudi modul za gašenje požarov. Kot je dejal, letalo vsebuje šest do sedem kontejnerjev s kapaciteto šest do sedem tisoč litrov vode, ki so razgradljivi in se v zraku razletijo ter tako ustvarijo nekakšen oblak vodnih kapljic. Kapaciteta je primerljiva s kanaderjem, je še dejal Šestan, ob tem pa dodal, da prav veliko izkušenj s takšnim gašenjem požarov še ni. Uporabljali naj bi ga že v Romuniji, kjer so po poveljnikovih informacijah z njim zadovoljni.
V Sloveniji imamo sicer za gašenje iz zraka na voljo pet helikopterjev ter letalo Pilatus. Štirje vojaški helikopterji Evrocopter AS AL 532 Cougar lahko s posebno vrečo prepeljejo do 3.500 litrov vode, policijski helikopter Agusta Bell AB-412 pa lahko prenaša okoli 1.500 litrov. Približno toliko vode kot bell naj bi na ogenj lahko odvrgel tudi tovorni Pilatus PC-6.
Medtem imata naši sosedi občutno močnejši floti. V Italiji imajo po poročanju portala Gazzeta del Sud 15 letal Canadair CL-415 in pet helikopterjev Erickson S64F, ki vodo zajamejo v trup in jo nad ogenj spustijo podobno kot kanader. Na Hrvaškem pa imajo za požare pripravljenih šest letal Canadair CL-415 in šest letal Airtractor AT-802 Fire Boss in AT-802 A/F. Ta so nekoliko manjša (prevažajo lahko dobrih 3.000 litrov) in primerna za požare manjšega obsega ali za sodelovanje z večjimi kanaderji. Ti imajo v rezervoarju prostor za nekaj več kot 6.000 litrov vode, ki jo zajamejo v 12 sekundah. Stanejo okoli 25 milijonov evrov, vsaka ura v zraku pa po ocenah stane 6.000 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
