Menu Item
Višja obdavčitev normirancev, delna razveljavitev dohodninske reforme prejšnje vlade, spremembe pri sofinanciranju goriva kmetom, ponovna uveljavitev izdajanja računov. To so nekateri predlogi davčnih sprememb, ki jih je danes obravnavala vlada, potrdila naj bi jih v začetku prihodnjega tedna, potem so na vrsti poslanci. Vlada si želi, da bi začele veljati s prihodnjim letom. "Davčne spremembe grejo v smer, da tisti, ki imajo največ, tudi največ prispevajo," je po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da so iskali ravnotežje med ciljnimi ukrepi in ne prevelikim izpadom iz proračuna.
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je v začetku avgusta v javno razpravo poslalo paket sprememb davčne zakonodaje, ki so ga zdaj uskladili s pripombami. Končni predlog je danes na seji že obravnavala vlada, jutri ga bodo predstavniki ministrstva za finance predstavili še Ekonomsko-socialnemu svetu, v ponedeljek naj bi vlada spremembe dokončno sprejela na dopisni seji. “Znotraj vlade je velik konsenz, da so vse te spremembe potrebne,” je dejal Boštjančič.
Kakšne spremembe se obetajo?
1. Dohodnina
Primarna sprememba se, kot smo že pisali, nanaša na dohodninsko olajšavo. Spomnimo, da je marca vlada Janeza Janše uzakonila dvig splošne olajšave za letošnje leto 4.500 evrov, nato pa vsako leto do 2025 za še dodatnih 1.000 evrov (do leta 2025 postopno zvišala na 7.500 evrov). A aktualna vlada pravi, da ta ukrep močno zmanjšuje javnofinančne prihodke, zato ministrstvo predlaga, da bi olajšavo v prihodnjem letu dvignili na 5.000 evrov, nato pa se ne bi več zviševala.
Učinek? Proračunski prihodki se bodo zaradi dviga olajšave s prihodnjim letom na 5 tisoč evrov zmanjšali za 90 milijonov evrov, a bo to za 90 milijonov evrov manj izpada, kot če bi obveljala trenutna zakonodaja.
Ministrstvo pa uvaja tudi druge spremembe:
- zvišuje cenzus (mejo upravičenosti) za dodatno splošno olajšavo s 13.716 na 16 tisoč evrov. To olajšavo po besedah ministra koristijo predvsem ranljivi oziroma revni zaposleni.
- uvaja olajšavo za mlade, ki so v delovnem razmerju: tistim do 29. leta se osnova zniža za 1.000 evrov. Zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača letno zvišala za 260 evrov letno.
- obdavčitev v petem dohodninskem razredu se dviguje s 45 na 50 odstotkov.
- odpravlja se avtomatsko usklajevanje višine olajšav in davčnih osnov z inflacijo, uvaja pa nov sistem, ki od leta 2024 predvideva usklajevanje v višini polovične rasti plač.
Učinki sprememb pri olajšavi na plače
“Zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače bodo glede na letošnje leto prihodnje leto zagotovo prejeli višje neto dohodke,” pravi vir z ministrstva. Izračun:
Zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto letna plača zvišala za 478 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa zvišala za 318 evrov letno.
Zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača zvišala za 130 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 130 evrov letno.
Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov letno.
Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač se bo neto plača znižala za 1.340 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 1.790 evrov letno (upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov, o kateri pišemo v nadaljevanju).
2. Normirani espeji
Pri normiranih espejih, ki so načeloma dovoljeni do 50 tisoč evrov davčne osnove, lahko pa tudi do 100 tisoč evrov, če so zavezanec oziroma njegovi zaposleni v zavarovanje vključeni neprekinjeno najmanj pet mesecev, se zdaj ta minimalna doba zavarovanja podaljšuje na devet mesecev.
Obenem pa se uvaja sprememba: po trenutnem sistemu za vse espeje (‘polne’ in popoldanske) velja, da so normirani odhodki 80 odstotkov prihodkov. Od tega se potem obračuna dohodnina.
Po novem sistemu bo za ‘polne’ espeje s prihodki do 25 tisoč evrov sistem ostal enak, za ostale pa bodo normirani odhodki za del prihodkov nad 25 tisoč evrov zmanjšani na 40 odstotkov prihodkov. To pomeni, da bodo normirani espeji plačevali več davka. Nekaj primerov: espe s 15 tisoč prihodki bo enako kot do zdaj plačal 600 evrov dohodnine, espe s 25 tisoč evri prihodkov tisoč evrov. Espe s 60 tisoč prihodkov, ki danes plača 2,400 evrov, bo po novem plačeval 5.200 evrov. Espe s 100 tisoč evrov prihodkov pa danes plača štiri tisoč evrov dohodnine, po novem bo dohodnina zanj 10 tisoč evrov.
Pri popoldanskih normirancih pa se tistim s prihodki do 50 tisoč evrov prizna 40-odstotni delež normiranih odhodkov (prej 80-odstotni), a ne več kot 20 tisoč evrov. Popoldanski espejevec s 15 tisoč evri prihodkov bo plačal 1.800 evrov (prej 600 evrov), tisti s 100 tisoč evri prihodkov pa 16 tisoč evrov (prej 12 tisoč).
3. Višji davek za oddajanje v najem
Ministrstvo predlaga tudi ponoven dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem. Davčna stopnja se je, spomnimo, z Janševo reformo (ta učinkuje od začetka letošnjega leta) spustila s 27,5 na 15 odstotkov. Zdaj pa bi jo ministrstvo znova dvignilo na 25 odstotkov. Poenostavljen izračun: nekdo, ki oddaja stanovanje v najem za 1.000 evrov mesečno, kar pomeni, da na letni ravni prejme 12 tisoč evrov od najemnin, po trenutni zakonodaji plača 1.620 evrov davka, po predlagani bi ga 2.700 evrov (10 odstotkov davčne osnove so normirani stroški).
Predviden letni izplen zaradi dviga davčne stopnje je 24 milijonov evrov.
4. Nižji prag za obdavčitev nagrad za uspešnost
Pri izplačilih poslovne uspešnosti, kjer zdaj ugodnejša davčna obravnava velja za izplačila v višini do 100 odstotkov povprečne plače konkretnega zaposlenega, bo neobdavčeno delo do višine povprečne plače v državi. To naj bi prineslo 20 milijonov evrov dodatnih davčnih prilivov.
5. Sofinanciranje goriva za kmete
Ministrstvo ukrep vračila trošarine, ki že dolgo velja za kmete, po novem letu nadomešča z možnostjo nakupa davčno označenega goriva za kmete. To je po naših informacijah dostop no na 250 lokacijah po državi, na ministrstvu pa upajo, da tudi, da se bo s to spremembo več upravljavcev bencinskih črpalk odločilo, da ponudijo označeno gorivo. Na Župančičevi pa med drugim predlagajo tudi znižanje trošarine za gorivo za kmete, ki je trenutno na 30 odstotkih polne, na 24 odstotkov.
Pri tem bo trošarinska ugodnost obračunana takoj, ne pa šele z zamikom (na podlagi kmetovega zahtevka) kot velja zdaj. Trošarinska ugodnost bo višja, obenem pa na ministrstvu po besedah vira pričakujejo, da bodo zmanjšali uveljavljanje ugodnosti za nekmetijske namene, ki se zdaj dogaja. Boštjančič meni, da gre za veliko spremembo in veliko poenostavitev za upravičence.
6. Ponovno obvezno izročanje računov
Ministrstvo ponovno uvaja obveznost izročanja računov, ki jo je prejšnja vlada odpravila z namenom širitve brezpapirnega poslovanja (sprememba velja od letošnjega januarja). Trenutno je račun po zakonu treba izdati, ni pa ga potrebno izročiti kupcu, zdaj bi ga ponovno morali: v papirni ali digitalni obliki.
Po naših informacijah so na ministrstvu opazili, da je število izdanih računov manjše od primerljivega obdobja v letu 2019, predvsem v panogah, kjer je bolj razširjeno gotovinsko plačevanje. Pripravljavci ukrepov so primerjali število davčno potrjenih računov in ugotovili, da je bilo na primer v trgovinah letos izdanih 6 odstotkov več računov kot v istem obdobju leta 2019, v nekaterih dejavnostih, kjer se več plačuje z gotovino (na primer gostinstvu), pa so izračunali od 10- pa tudi do 25-odstoten upad.
“To je eno od ključnih orodij obvladovanja sive ekonomije,” je o izročanju računov kupcu dejal Boštjančič in dodal, da je račun pomemben tudi z vidika uveljavljanja pravic kupcev (na primer reklamacij). Poudaril je, da še vedno velja, da se lahko račun izda v papirni ali elektronski obliki, mora pa biti izročen kupcu. Ta je na drugi strani dolžen račun prevzeti in ga zadržati do izhoda ter na zahtevo pokazati inšpektorju.
“Kjer in ko je to mogoče, naj se računi izdajajo v digitalni obliki,” je dejal Boštjančič. Po naših informacijah vlada načrtuje tudi novo kampanjo ozaveščanja na temo preprečevanja sive ekonomije.
7. Neomejen mandat direktorju Fursa
V okviru predloga zakona o finančni upravi, ki je po navedbah vira z ministrstva “politično aktualen”, se status direktorjev finančnih uradov ureja v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Med drugim se ukinja določba, ki je mandat direktorja Finančne uprave RS (Furs) omejevala na obdobje petih let. Ukinja se kolegijsko odločanje o primerih: po novem bo v vsakem postopku določena odgovorna oseba. “Ni problem razprava o določenem primeru, a na koncu mora biti ena oseba, ki se podpiše pod odločbo ter nosi tudi odgovornost,” pravi vir. Inšpektorjem novela daje tudi dodatna pooblastila, vezana na preverjanje davčno označenega goriva pri kmetih (povezano z že omenjeno spremembo pri sofinanciranju goriva), ter v določenih preiskavah omogoča uporabo orodij za sledenje blaga.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje