Menu Item
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je za Dnevnik med drugim pojasnjeval, kaj bi vlada naredila, če bi se energetska kriza zelo zaostrila. Pri tem je omenil tudi možnost prepovedi obratovanja žičnic. S tem je razburil žičničarje, a jih je v današnjih telefonskih pogovorih vsaj nekoliko pomiril.
V danes objavljenem intervjuju za Dnevnik je minister za infrastrukturo Bojan Kumer med drugim odgovarjal na vprašanje o zagotavljanju elektrike v primeru plinske krize in kolapsa enotnega evropskega trga z elektriko. Pojasnil je, da bi najprej zagnali plinske turbine odprtega cikla v denimo termoelektrarnah Brestanica ali Trbovlje, ki delujeta tudi na ekstra lahko kurilno olje. “Če to ne bi zadostovalo, ima vlada zakonsko možnost, da zapove podjetjem in prebivalstvu varčevanje,” je dejal, “tako ponoči ne bi osvetljevali javnih površin, znižali bi temperaturo ogrevanja v prostorih. Že danes smo to priporočili, v primeru krize bi bilo to zapovedano.”
V primeru redukcij morda zapiranje smučišč
Če tudi to ne bi bilo dovolj, bi nastopile redukcije, je nadaljeval. Poudaril je, da bi morala živilska industrija tudi v tem primeru delovati nemoteno, morda celo na račun kakšnega drugega gospodarskega sektorja. “Pozimi so recimo velik porabnik energije smučišča in povsem mogoče je, da bi vlada prepovedala obratovanje žičničarjem,” je dejal. “Tako ne bi smučali tistih nekaj koncev tedna, bi pa zato lahko vzdrževali vse ključne dejavnosti v državi, med katere sodi tudi ogrevanje ljudi.”
Povedal je še, da bodo v vseh primerih nedotaknjeni ostali zaščiteni odjemalci, torej gospodinjstva, socialni zavodi in bolnišnice. “Njim bomo zagotovili elektriko in plin, tudi če nastopi najhujši možni scenarij! Lahko smo mirni, na toplem bomo, kot država pa morda lahko doživimo kakšno prasko,” je dejal.
Ogorčena žičničarja sta se pogovorila z ministrom
Žičničarji so se najprej odzvali zelo ostro. “Ogorčen sem nad takimi izjavami,” je za Finance dejal Boštjan Paradiž, podpredsednik združenja žičničarjev in direktorja družbe Vabo, “ne morem si niti predstavljati, da so resnične. Ne vem, ali se zavedamo, kakšne so posledice, kakšen je multiplikativni učinek smučišč na gostinstvo, hotele … Ne moremo kar ustaviti, zadaj so krediti, investicije, ne razumem razmišljanja te vlade.”
Pomen multiplikativnega učinka, torej učinka delujočih žičnic na druge gospodarske dejavnosti, je v današnji izjavi za Finance poudaril tudi lastnik in direktor Krvavca Janez Janša. “Najlažje je zapirati. Posledice takih odločitev bodo nosili tisti, ki jih bodo sprejeli. Ali pa nas morda nameravajo potopiti,« se je vprašal. Omenil je še, da so se žičničarji pred kratkim pogovarjali z državno sekretarko na ministrstvu za infrastrukturo Alenko Bratušek, a takrat zapiranja smučišč ni nihče omenjal. “Pogovarjali smo se o stroških električne energije,” je dejal.
Pozneje sta se oba, kot sta povedala za N1, po telefonu pogovorila z ministrom, ki jima je zagotovil, da je bila izjava o žičničarjih “vzeta iz konteksta” oziroma “malo nerodna”. Pojasnil jima je, da je govoril o hudih scenarijih, ko bi morala država razmišljati o tem, ali zapreti bolnišnico ali smučišče, sta povedala. Kot je bilo razumeti, ju je minister v pogovorih vsaj nekoliko pomiril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje