Plinska skladišča po Evropski uniji (EU) so 60-odstotno zapolnjena, zaradi zmanjšanih dobav iz Rusije pa se je napredek pri polnjenju upočasnil in nekatere države zaradi bojazni, da do jeseni ne bo izpolnjen cilj 80-odstotne napolnjenosti skladišč, ukrepajo. Slovenija nima skladišč, ima pa po pravkar sprejeti uredbi nalogo, da najeta skladišča v tujini (imamo jih predvsem v Avstriji in na Hrvaškem) napolni v višini 15 odstotkov letne porabe države.

Čeprav nimamo svojih plinskih skladišč, prejšnji teden sprejeta evropska uredba tudi Sloveniji nalaga, da morajo zaloge napolniti v višini 15 odstotkov letne porabe zemeljskega plina posamezne države. V letu 2019 in 2020 je bila naša letna poraba 3.600 gigavatnih ur, 15 odstotkov tako čez palec pomeni okoli 540 gigavatnih ur.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je v sprejemanju zakon, ki bo komercialnim dobaviteljem plina (naš največji je Geoplin) naložil obveznost zapolnitve kapacitet.

V Geoplinu pravijo, da bodo točne obveznosti dobaviteljev znane, ko bo sprejet zakon. Kolikšna je trenutna napolnjenost njihovih skladišč, ki so v Avstriji in na Hrvaškem, ne povedo. “Družba Geoplin ima trenutno najete skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah za komercialne namene in pokrivanje morebitnih ad hoc oskrbnih motenj. Podrobnosti teh bilateralnih komercialnih pogodb so zaupne narave in jih ne moremo razkrivati.”

Cilj Evropske komisije je do jeseni imeti 80-odstotno napolnjenost skladišč po Evropski uniji (EU). Kot so nam pojasnili na ministrstvu, celotne skladiščne zmogljivosti po EU lahko pokrijejo okoli petino letne porabe plina v uniji. Ostalo nameravamo dobiti prek cevnega plina in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Največji izziv: kaj bo z industrijo?

Medtem ko trenutna zapolnjenost skladišč po Evropi in zagotovljene dobave LNG ter neruskega cevnega plina verjetno že zagotavljajo, da plin za prebivalstvo in kritično infrastrukturo bo, pa je po opozorilih strokovnjakov realno tveganje, da ga ne bo dovolj za industrijo. Ta je po zakonodaji, ki velja v evropskih državah, prva ‘žrtev’ v primeru redukcij.

Evropska zakonodaja države zavezuje k solidarnosti glede količin, potrebnih za prebivalstvo in kritično infrastrukturo, večji izziv za komisijo pa je določiti, kako preostanek plina deliti industriji. Nemški strokovnjaki opozarjajo, da bi prekinitev dobav plina ogrozila močne člene njihovega gospodarstva, kot so kemična, papirna, jeklarska industrija, industrija gnojil in cementa. Kako bodo zmanjšane količine plina razdeljene med vse te porabnike, naj bi Bruselj povedal do konca julija. 26. julija je tudi srečanje resornih ministrov EU z namenom priprave na zimo.

Predstavniki GZS so včeraj ministru Bojanu Kumru dejali, da naj v Bruselj prenese sporočilo, da je tudi slovenska industrija močno odvisna od ruskega plina. Kasneje so na GZS za N1 pojasnili, da so na dejstvo velike odvisnosti posebej opozorili, ker bi eventualno zmanjšanje dostopnosti zemeljskega plina močno ogrozilo delovanje slovenskega gospodarstva. “Dejstvo je, da več kot dve tretjini vsega v Sloveniji porabljenega plina porabi industrija. Verjamemo, da je tudi Evropska komisija seznanjena s podatki, ki kažejo na to odvisnost. GZS pa ima kot reprezentativna zbornica nalogo, da na to še posebej opozori,” nam je dejala izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.

Tu omenimo, da je RTV Slovenija včeraj poročal, da se je Geoplin prijavil na razpis za plin z LNG terminala v Rovigu. O kakšnih količinah je govora, ni znano. V podjetju sicer pravijo, da so se dobave ruskega plina zmanjšale, a da trenutno zagotavlja nemoteno oskrbo.

Slovenski dobavitelji plina najemajo skladiščne kapacitete v Avstriji in na Hrvaškem.

Avstrijce skrbi upočasnjeno polnjenje zalog

V Avstriji je ta teden zaradi situacije z zemeljskim plinom sestankoval svet za nacionalno varnost. Skladišča, ki so 47-odstotno napolnjena, se polnijo počasneje kot bi se morala. Razlog je zmanjšanje dobav plina po plinovodu Severni tok 1, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, ta pa potem s plinom oskrbuje tudi sosednje države, piše Euractiv. Če so prej te prejemale po 0,2 milijarde kubičnih metrov dnevno, je zdaj količina za okoli 40 odstotkov manjša (0,12 milijarde kubičnih metrov).

Največji skladišči, ki ju upravljata OMV in dunajski RAG, sta 73-odstotno oziroma 65-odstotno napolnjeni, ostala precej manj. Skladišče Haidach, blizu Salzburga in meje z Nemčijo, je denimo prazno. Gre namreč za skladišče, ki sta ga uporabljali hčerinski družbi ruskega Gazproma, GSA in Astora. Kljub temu da je skladišče v Avstriji, je bilo po pisanju tujih medijev pomembno predvsem za bavarsko industrijo. Ker se po začetku vojne skladišče ni polnilo, je avstrijska vlada spremenila zakonodajo in ta teden sporočila, da je Gazpromu odvzela kapacitete, ker jih ni uporabljal. Skladišče bo na voljo drugim trgovcem in državi. Za zdaj iz skupne evropske platforme s podatki o napolnjenosti skladišč ni razvidno, da bi tja že pritekal plin.

V letošnji zimi bi lahko porabo energentov po Evropi blažili z omejevanjem temperature ogrevanja. V Avstriji prebivalstvo porabi četrtino plina, pri nas tretjino.

Industrija na kurilno olje, prebivalcem poziv k varčevanju

Če bo polnjenje napredovalo prepočasi, bo Avstrija sledila Nemčiji in zvišala stopnjo pripravljenosti. Ministrica za energetiko Leonore Gewessler je po poročanju tujih medijev zadnje dni opozarjala javnost na resnost situacije. Za zdaj sicer še meni, da je cilj zapolnjenosti skladišč dosegljiv, če se izkaže nasprotno, bodo aktivirali drugo fazo izrednega načrta in velikim industrijskim porabnikom priporočili prehod na alternativne energente, predvsem kurilno olje. Država bo krila strošek. Dodajmo, da zmanjševanje dobav plina – tako kot pri nas – sledi v tretji fazi.

Vlada je prav tako pozvala prebivalstvo, da naj se zdaj začne pripravljati na kurilno sezono in pomaga varčevati pri porabi elektrike ter plina. Opozicija v Avstriji je zadnje dni kritična do vladnega upravljanja plinske krize. Socialdemokrati (SPÖ) so izračunali, da bi plinske zaloge zadostovale za prebivalstvo, ne pa tudi za industrijo. Šef desne FPÖ Herbert Kickl pa je vlado vprašal, katere bilateralne dogovore je sklenila, da prepreči energetsko katastrofo v prihodnji jeseni in zimi.

Avstrijska vlada je med drugim junija pohitrila uveljavitev prepovedi plinskih peči. Prvotni datum za prepoved plinskih grelnikov je bil leto 2025, a so ga premaknili na prihodnje leto. Od prihodnjega leta bo tako prepovedana prodaja novih in tudi rezervnih delov za obstoječe. Na drugi strani vlada nudi subvencije za nakup peči na pelete ali toplotne črpalke v višini 7.500 evrov, revnim krije celoten strošek. “Vsaka plinska peč, ki jo odstranimo, zmanjšuje našo odvisnost od ruskega plina,” je junija dejala Gewessler. V Avstriji gre četrtina letne porabe plina za ogrevanje. 

Nemci hitijo z ukrepi

Pri pozivih k varčevanju s porabo je verjetno zadnje tedne najbolj aktivna Nemčija. “Nobenega scenarija ne moremo izključiti,” zadnje tedne v javnosti opozarja gospodarski minister Robert Habeck. V ponedeljek namreč Rusi začnejo vsakoletna vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1, prek katerega zadnji mesec priteka le še 40 odstotkov ‘normalnih’ količin. A Nemci se bojijo, da bi lahko po 21. juliju, ko se vzdrževalna dela končajo, plinovod ostal popolnoma zaprt.

Včeraj je Habeck javno pozval Kanado, da naj plinsko turbino s plinovoda Severni tok 1, ki jo je Gazprom poslal v Kanado na popravilo, od tam pa je zaradi sankcij proti Rusiji še ni dobil, pošlje v Nemčijo. Gazprom je, spomnimo, junijsko zmanjšanje dobav plina v Nemčiji po tem plinovodu za 60 odstotkov opravičeval s tem zapletom glede turbine. Nemčija jo zdaj želi sama poslati Gazpromu in mu, tako Habeck, vzeti izgovor za ustavitev dobav plina, ki se je Nemci tako bojijo.

Medtem se nemška podjetja pripravljajo na varčevanje pri porabi, Habeck je že pred dnevi k varčevanju pozval tudi prebivalstvo. V Henklu na primer razmišljajo, da bi delavce poslali na delo od doma, v poslovnih prostorih pa zmanjšali ogrevanje. Največji najemodajalec v državi Vonovia, ki oddaja skoraj pol milijona nemških stanovanj, je včeraj sporočil, da bo v letošnji zimi ponoči stanovanja mogoče ogreti na največ 17 stopinj. Kot danes poroča Financial times, nemške zvezne dežele in mesta omejujejo dostopnost tople vode, zmanjšujejo osvetljenost ulic, zapirajo bazene. Spodnji dom nemškega parlamenta bo odklopil toplo vodo in pozimi omejil termostat na največ 20 stopinj.

“Nobenega scenarija ne moremo izključiti,” zadnje tedne v javnosti opozarja gospodarski minister Robert Habeck.

Švica odredila povečanje plinskih rezerv

Švica, ki iz Nemčije dobiva 75 odstotkov dobav in nima svojih skladišč, je po poročanju Euractiv.com maja plinskim dobaviteljem naročila, da povečajo nivo plinskih rezerv v najetih skladiščih v sosednjih državah ter da poiščejo nove, neruske vire.

“Trenutno so dobave zagotovljene, a razmere so negotove in so se v zadnjih tednih zaostrile, je junija dejala ministrica za energetiko Simonetta Sommaruga. Čeprav je vlada sprejela preventivne ukrepe, Švica ni otok in nihče ne more zagotoviti, da bo v vsakem trenutku dovolj plina za vse, je to soboto dejala za SonntagsZeitung.

Medtem ko Evropska komisija za države, ki so članice EU, pripravlja solidarnostni mehanizem, v okviru katerega naj bi v primeru pomanjkanja delili plin, da bi ga bilo povsod dovolj za prebivalstvo in kritično infrastrukturo, Švica seveda ni članica EU. Po poročanju Euractiva pa se pogaja z Nemčijo za sklenitev bilateralnega sporazuma, na podlagi katerega bi ji Nemčija v primeru težav pomagala.

Poljska bi lahko pomagala

Euractiv pa še piše, da bo na drugi strani pri reševanju problema s pomanjkanjem plina lahko pomagal baltski plinovod, ki naj bi ga končali oktobra in po katerem bo plin z Norveške tekel na Poljsko. Po tem plinovodu bo tekel tudi plin z LNG terminala v Gdansku, ki ga Poljska trenutno nadgrajuje.

Plinovod, ki je skupni projekt poljskega Gaz-Systema in danskega Energinet, naj bi jeseni zagnal 80 odstotkov kapacitet, ki so – kot je razumeti poročanje medijev – tudi že zakupljene, preostalih 20 odstotkov pa naj bi dodali do januarja in naj bi še bile na voljo za zakup. Te količine bi lahko bile zanimive tudi za nemško vlado, piše Euractiv.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.