Ministrstvo za infrastrukturo je vladi po poročanju STA poslalo predlog sporazuma o solidarnostni oskrbi s plinom, ki bi ga Slovenija sklenila s Hrvaško. Enak dogovor z Avstrijo, ki je za nas pomemben, saj prek severnih sosedov dobimo večino plina, pa je še v usklajevanju. Na avstrijskem ministrstvu so nam dejali, da so še odprta vprašanja. "Na mizi sta dve različici z nekoliko različnimi pristopi," pravijo na našem ministrstvu, kjer si želijo sporazum skleniti do jeseni.
Evropska uredba o plinskih skladiščih zapoveduje, da morajo članice pred to zimo, ko bi lahko zaradi motenj v dobavi ruskega plina primanjkovalo tega energenta, napolniti svoja skladišča – 80 odstotkov kapacitet. Države, ki nimajo svojih skladišč – med njimi je tudi Slovenija – pa morajo napolniti najeta skladišča v drugih državah, in sicer 15 odstotkov svoje letne porabe. S sosedami morajo skleniti solidarnostne sporazume o izmenjavi plina, če bo tega premalo za vse.
Slovenski trgovci, kot smo pisali, zdaj polnijo v tujini najeta skladišča, Geoplin je v Avstriji najel tudi dodatne kapacitete. Do novembra moramo imeti v skladiščih približno 150 milijonov kubičnih metrov plina (to je 15 odstotkov naše letne porabe).
Sporazum z Avstrijo še v usklajevanju
Teče pa tudi sklepanje sporazumov: prvi z Italijo je bil ratificiran spomladi in potrjen prejšnji mesec. Zdaj je po poročanju STA ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, uskladilo še sporazum s Hrvaško in ga poslalo v odločanje vladi. Po potrditvi mora sporazum še skozi parlamentarno sito.
Na ministrstvu si prizadevajo še za sporazum z Avstrijo, medtem ko sporazuma z Madžarsko ne bo, saj s severovzhodno sosedo Slovenija nima plinske povezave. “V primeru izgradnje plinske povezave bo Slovenija sklenila bilateralni sporazum tudi z Madžarsko,” so dejali na ministrstvu.
Kumer je konec julija dejal, da si vlada želi, da bi bil sporazum z Avstrijo sklenjen do jeseni. Na ministrstvu so nam v petek dejali, da imajo na mizi “dve različici z nekoliko različnimi pristopi”, ki ju bodo obravnavali ta teden.
Avstrija: Cilj je, da se pogodbe spoštujejo
Odnos z Avstrijo bo za Slovenijo to zimo verjetno najpomembnejši, saj prek severne sosede dobimo večino plina, prav tako imamo tam večino najetih skladiščnih kapacitet. Kot je razvidno iz spodnje grafike, objavljene na straneh Evropskega sveta, Slovenija namreč nima lastnih plinskih skladišč (zelene države nimajo lastnih skladišč, modre jih imajo, rdeči krogi predstavljajo primerjavo velikosti kapacitet).
Eno od pomembnih vprašanj bo verjetno, ali bodo slovenski trgovci v primeru črnega scenarija (torej pomanjkanja plina na trgu) lahko dostopali do količin v najetih avstrijskih skladiščih. Na avstrijskem ministrstvu so nam pred kratkim dejali, da je “tudi v primeru kakršnihkoli motenj v dobavi skupen cilj Evropejcev, da se pogodbeni sporazumi spoštujejo, še posebej je to pomembno za zaščitene kategorije odjemalcev”.
Evropski svet
Kako bo deloval plinski solidarnostni mehanizem?
Namen solidarnostnega mehanizma je zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem (gospodinjstvom in socialnim ustanovam, denimo zdravstvu). Mehanizem bi se lahko v skladu z evropsko uredbo aktiviral šele po tem, ko bi država izkoristila vse druge možnosti: najprej bi morala, če bi primanjkovalo plina za ogrevanje in za kritično infrastrukturo, manko nadomestiti tako, da bi zmanjšala dobave nezaščitenim kategorijam (torej industriji). Evropska uredba predvideva tudi črpanje zalog iz skladišč, a teh Slovenija tako ali tako nima. “Ker Slovenija nima skladišč plina na svojem ozemlju, je dodatno omejevanje dobave nezaščitenim odjemalcem praktično edini ukrep, ki ga v tej fazi lahko izvede,” so pojasnili na ministrstvu. V tem primeru bi zmanjševali ali ustavljali dobavo plina po vrstnem redu panog odjemalcev zemeljskega plina, ki je določen v aktu o načrtu za izredne razmere.
Če plina vseeno ne bi bilo dovolj, bi lahko Slovenija zaprosila sosednje države članice, s katerimi bo imela sporazum, za posebno ponudbo dobave zemeljskega plina za oskrbo teh, zaščitenih odjemalcev. Plin bi, kot je razumeti, lahko prispevali avstrijski, italijanski, hrvaški dobavitelji iz viškov v dobavi plina ali na račun zmanjšanja dobav svojim (nezaščitenim) odjemalcem. Sosednje države bi nam torej plin lahko poslale, če bi same imele dovolj plina za svoje zaščitene odjemalce, Slovenija pa bi jim morala plačati dobavljen plin in z njim povezane stroške.
Iz teh pojasnil ministrstva je torej razumeti, da nam sporazum v primeru manka plina za industrijo ne bo pomagal.
Profimedia
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je konec julija dejal, da si vlada želi, da bi plinski sporazum z Avstrijo sklenili do jeseni. Sledil je vladni dopust, ta teden pa se nadaljujeta usklajevanje in reševanje odprtih dilem. Na avstrijskem ministrstvu so nam pred kratkim dejali, da bi sporazum lahko bil sklenjen jeseni.
Dileme Avstrijcev
Na avstrijskem pristojnem ministrstvu so za N1 pred dvema tednoma povedali, da sporazum s Slovenijo še ni usklajen, da je odprtih še nekaj vprašanj – katera, niso pojasnili. Vprašali smo jih tudi, ali bodo slovenski trgovci v primeru črnega scenarija (torej pomanjkanja plina na trgu) lahko dostopali do količin v najetih avstrijskih skladiščih, in dobili odgovor, da je “tudi v primeru kakršnihkoli motenj v dobavi skupen cilj Evropejcev, da se pogodbeni sporazumi spoštujejo, še posebej je to pomembno za zaščitene kategorije odjemalcev”.
Na našem ministrstvu za infrastrukturo potrjujejo, da sporazum še ni usklajen, razlog pa je “predvsem v načinu uporabe spletne platforme in s tem povezanih entitet, ki lahko to izvajajo v Avstriji, ter točka predaje plina”. Kot je razumeti, gre za tehnične podrobnosti. Slovenija si po navedbah ministrstva želi – enako kot v sporazumu z Italijo in Hrvaško – poenostavljen postopek s predajo plina na mejni točki, glavni izvajalec teh aktivnosti na slovenski strani pa bi bilo podjetje Plinovodi, ki ga vodi Marjan Eberlinc. Kaj želi avstrijska stran, niso pojasnili.
V ceno plina vključen tudi strošek sodnih postopkov
Če bi Slovenija zaprosila za solidarnostni plin, bi o sprejemljivosti ponudb odločala vlada, postopek nakupa pa izvedel operater prenosnega sistema – podjetje Plinovodi. Ključni mejnik v postopku je sprejetje ponudbe, ki predstavlja zavezujočo odločitev za obe strani: tako za pripravo in posredovanje plina kot tudi za prejem plina in plačilo. Evropska uredba določa tudi postavke izračuna cene “solidarnostnega” plina – med temi mora biti tudi strošek morebitnih odškodnin odjemalcem, ki so posledica naknadnih sodnih postopkov.
Komunikacija glede izvajanja sporazuma in izmenjava dokumentov pa bi potekali prek Agencije RS za energijo.
