Da so jih člani SD evidentirali za predsednika oziroma predsednico stranke, so poleg Tanje Fajon za N1 potrdili Jani Prednik, Meira Hot, Dominika Švarc Pipan in Milan Brglez. Fajon je soglasje h kandidaturi že dala, Prednik se k temu nagiba, ostali pa se za vodenje stranke na oktobrskem kongresu SD ne nameravajo potegovati.
Medtem ko so pred dvema letoma Socialni demokrati brez zadržkov razkrili, koga vse so njihovi člani evidentirali za predsednika oziroma predsednico SD ter za ostale tedaj nezasedene položaje v stranki, so pred oktobrskim volilnim kongresom zelo skrivnostni. Svoj molk utemeljujejo z navedbami, da je za individualne strankarske funkcije in za kolektivne organe, ki jih bo volil kongres, evidentiranih veliko kandidatov, saj lahko predloge poda vsak član. Ob tem dodajajo, da evidentirani šele v primeru, če poda soglasje, postane kandidat za določeno strankarsko funkcijo oziroma organ, predlog kandidacijskih list pa da bodo javno predstavili po seji predsedstva prihodnji teden.
Socialni demokrati pa so šli še korak dlje: razkriti ne želijo niti števila evidentiranih za predsednico oziroma predsednika stranke. Še najbolj konkretna je bila pred dnevi Tanja Fajon, ki je dejala, da je za to funkcijo “evidentiranih kakšnih štiri, pet, šest kandidatov oziroma kandidatk”. Ob tem je povedala, da je sama soglasje h kandidaturi že dala.
Da so ju člani evidentirali tako za funkcijo predsednice kot za mesto podpredsednice stranke, sta nam potrdili poslanka SD in podpredsednica državnega zbora Meira Hot ter pravosodna ministrica in podpredsednica Socialnih demokratov Dominika Švarc Pipan. Nobena od njiju se ne bo podala v tekmo za predsednico, obe pa nameravata dati soglasje h kandidaturi za podpredsednico stranke. “V celoti podpiram kandidaturo Tanje Fajon za predsednico stranke,” je svojo odločitev pospremila Švarc Pipan.
Tako za predsednika kot za podpredsednika Socialnih demokratov je bil evidentiran tudi evropski poslanec in predsednik konference SD Milan Brglez, ki se je odločil, da se bo potegoval za podpredsednika stranke. Spomnimo, da ima SD po statutu dve podpredsednici in dva podpredsednika. Trenutno so na teh mestih Švarc Pipan, bivša pravosodna in obrambna ministrica Andreja Katič ter evropski poslanec Matjaž Nemec, eno mesto podpredsednika stranke pa je po odstopu bivšega šolskega ministra Jerneja Pikala prazno. Medtem ko Nemec danes o svojih prihodnjih strankarskih načrtih ni želel govoriti, nam je Katič povedala, da je bila evidentirana za podpredsednico stranke, da pa se še ni odločila, ali bo podala soglasje h kandidaturi.
S Tanjo Fajon pa bi se utegnil na oktobrskem volilnem kongresu pomeriti vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Dejal nam je, da končne odločitve sicer še ni sprejel, se pa – tudi zaradi velike podpore na terenu – nagiba h kandidaturi za predsednika stranke. Kot je mogoče slišati v SD, naj bi Prednika na to funkcijo evidentiralo največ njihovih članov.
Tekmi med njim in Fajon za vodenje stranke smo bili sicer priče že pred dvema letoma – tedaj je Prednik dobil 107 glasov, Fajon pa 276. Kakšen bi utegnil biti rezultat oktobra, če se bo Prednik odločil za kandidaturo za predsednika stranke, si naši sogovorniki – tudi zaradi zapletene sestave delegatov na kongresu – ne upajo napovedati. Prevladuje pa prepričanje, da bi se lahko vodja poslanske skupine, ki je na aprilskih državnozborskih volitvah med kandidati SD dosegel najboljši rezultat, Tanji Fajon zelo približal. Nekateri ne izključujejo niti njegove zmage. Razočaranje nad sedanjim vodstvom, ki ga pooseblja Fajon, v stranki namreč ni majhno.
Glavni razlog za razočaranje je slab rezultat SD na aprilskih državnozborskih volitvah. Prav tako je v vrstah Socialnih demokratov mogoče slišati, da se Tanja Fajon po vstopu v Golobovo vlado posveča predvsem funkciji zunanje ministrice, stranko pa da zanemarja. Kar naj bi bilo po besedah naših virov še toliko bolj opazno, ker se Dejan Levanič, ki se bo na kongresu poslovil od funkcije generalnega sekretarja, s SD tako rekoč “nič več ne ukvarja”.
Kot fiasko Tanje Fajon naši sogovorniki izpostavljajo tudi neuspešno iskanje kandidata za predsednika republike. Fajon je namreč odločno izpostavila, da mora SD kot tradicionalna in močna stranka nastopiti s svojim predsedniškim kandidatom, a nihče od evidentiranih 71 oseb soglasja h kandidaturi ni dal. Položaj Fajon dodatno slabijo ocene v stranki o njeni šibki pogajalski moči znotraj koalicije, tudi (ali še zlasti) ko gre za kadrovanje na vodilne položaje v državnem gospodarstvu.
Tako v SD ni osamljena ocena, da njihova predsednica ni sposobna obrniti trenda padanja podpore stranke, a je hkrati prisoten tudi dvom, da bi to lahko uspelo Janiju Predniku. V njegovih stališčih in ravnanju mnogi prepoznajo še manj socialdemokratske vsebine kot pri Tanji Fajon; nekateri ga vidijo celo bolj na desnem kot na levem delu političnega prostora.
Za razplet morebitne tekme za predsedniški položaj med Tanjo Fajon in Janijem Prednikom bi tako po besedah nekaterih naših sogovornikov iz vrst Socialnih demokratov utegnilo biti odločilno, ali bo prevladala ocena, da se je manj tvegano podati “na precej neznano pot s Prednikom”, ali pa ocena, da bi menjava predsednika lahko še povečala nestabilnost SD. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali bi morebitna sprememba na čelu druge največje vladne stranke terjala spremembe v ministrski ekipi, saj so predsedniki koalicijskih strank običajno člani vlade. Prednik meni, da za uspešno vodenje koalicijske stranke vstop njenega predsednika v vlado ni nujen, in ne skriva želje po nadaljnjem vodenju poslanske skupine SD. A je med Socialnimi demokrati tudi še živ spomin na odločitev takratnega predsednika SD Igorja Lukšiča, da se ne bo pridružil ministrski ekipi Alenke Bratušek, ki se stranki ni obrestovala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje