Menu Item
Ruska vojaška invazija v Ukrajini je cene plina, goriv, elektrike potisnila na rekordne ravni. V teh dneh je pričakovati odločitev, ali bo Evropa prekinila dobave energentov iz Rusije, od katerih je močno odvisna. Še preden se Evropa odloči, bi to lahko storil tudi Vladimir Putin, ki snuje povračilne ukrepe zaradi sankcij Zahoda. To bi cene energentov v Evropi pognalo še višje, a politika pravi, da ima načrt.
Dobave plina in nafte v Evropo postajajo predmet boja med Rusijo in Zahodom. Ali in kdo bo prvi posegel, naj bi bilo jasno v prihodnjih dneh. Rusija lahko omeji dobave, Evropa lahko prepove uvoz energentov ali s sankcioniranjem največjih ruskih bank oteži plačilne transakcije. Kdo bo iz te bitke izšel kot zmagovalec, je težko reči, pravi finančni analitik Tilen Šarlah. “Rusija se zaveda, da mora prodati zemeljski plin, da ohrani vsaj del prihodkov, medtem ko Evropa v trenutni situaciji, ob praznih skladiščih, drugega vira enostavno nima.”
V nadaljevanju odgovarjamo na nekatera vprašanja o cenah in dostopnosti energentov v primeru vse bolj verjetne omejitve ali celo prekinitve dobav energentov iz Rusije. Pa tudi o tem, kaj lahko vsak od nas naredi, da zmanjšamo negativne posledice.
Kakšne so cene danes?
Cene energentov so zaradi ruske invazije in (napovedanih) sankcij Zahoda na povišanih ravneh in zelo volatilne, ugotavlja Evropska komisija. Že sredi februarja, torej pred rusko invazijo, so bile trikrat višje kot pred letom dni. V zadnjih dveh tednih pa so se podvojile. Cena plina na avstrijskem vozlišču, kjer ga kupujejo tudi slovenska podjetja, se po obdobju strme rasti zadnja dva dni znižuje in se danes giblje med 180 in 190 evrov za megavatno uro.
Cena nafte brent, ki jo tudi naši trgovci uporabljajo kot podlago za oblikovanje cen na črpalkah, pa je pri 130 dolarjih za sodček. V ponedeljek je dosegla najvišjo vrednost v skoraj 14 letih (139,13 dolarja), ni pa več daleč niti od zgodovinsko najvišje (149,5 dolarja) iz leta 2008.
Kaj poganja cene?
“Dvig cen nafte, zemeljskega plina, električne energije in nekaterih kmetijskih surovin, na primer pšenice, je v prvi meri posledica strahu pred zmanjšanjem dobave kot tudi težave pri financiranju in transportu teh surovin v države, ki so sprejele vrsto ekonomskih sankcij zoper Rusijo in delno Belorusijo,” pravi glavni analitik GZS Bojan Ivanc. Velike energetske družbe v manjši meri kupujejo rusko nafto, kar se kaže v cenovni razliki med ceno nafte brent in ural. Cena nafte brent se dviguje, prav ta pa je podlaga za oblikovanje cen naftnih derivatov v Evropi, pravi sogovornik.
Kaj bo v prihodnje s cenami?
“Srednjeročne napovedi kažejo, da bodo cene še nekaj časa ostale nad povprečjem zadnjega obdobja,” sporoča Evropska komisija, ki pa natančnejših napovedi, do kam lahko sežejo cene, ne navaja. Da obstaja tveganje, da bodo višje cene ostale še kar nekaj časa, meni tudi finančni analitik Tilen Šarlah. “Zaradi specifične situacije in omejenih kapacitet plinovodov ter skladišč se lahko zgodi, da se bo cena plina ohranila na visokih nivojih še naslednjo zimo, saj se skladišča ne morejo napolniti do zadostne mere.” Kot pravi, se bo Evropa morala prilagoditi in nadomestiti odvisnost od ruskih energentov, vendar je za to potreben čas, saj so zaradi omejenih kapacitet na kratek rok nenadomestljivi.
Kakšno je tveganje za prekinitev uvoza?
Dobave plina iz Rusije v Evropo po zagotovilu Gazproma za zdaj tečejo nemoteno, čeprav so nekateri ruski politiki že napovedovali možnost zapiranja pipice. Tveganje za omejitev ali ustavitev dobav pa je zaradi dogajanja v Ukrajini in posledičnih političnih napetosti relativno veliko. Tako so ZDA včeraj že prepovedale uvoz ruskih energentov (od katerih so sicer precej manj odvisne kot Evropa), Velika Britanija je napovedala, da bo to storila do konca leta. Voditelji Evropske unije bodo po besedah predsednika vlade Janeza Janše o tem odločali jutri in v petek, ko imajo srečanje v francoskem Versaillesu. Na drugi strani je tudi ruski predsednik Vladimir Putin včeraj sprejel odlok o prepovedi izvoza nekaterih surovin in materialov, pri čemer pa seznam še ni javen. Tuji mediji ne izključujejo, da bodo na njem tudi omenjeni energenti.
Kaj bi se zgodilo, če se dobave iz Rusije ustavijo?
Evropa je zadnja leta iz Rusije uvozila približno 40 odstotkov letne porabe zemeljskega plina (lani celo 45 odstotkov), 27 odstotkov nafte in 46 odstotkov premoga. Če ostane brez tako pomembnega dobavitelja, bi to kratkoročno gotovo poglobilo energetsko krizo. Cene bi se verjetno zaradi omejene ponudbe zvišale, medtem ko naj po zagotovilih politike dobavljivost plina in nafte ne bi bila pod vprašajem.
“Zaloga plina v EU je zadostna, da tudi v primeru popolne prekinitve dobav iz Rusije pokrijemo potrebe do konca ogrevalne sezone,” zagotavljajo v Bruslju. Napolnjenost skladišč je trenutno malo pod 30 odstotki, poleg tega ima Evropa druge vire plina, pravijo in dodajajo, da skrbno spremljajo stanje. Glede goriv pa je slovenska vlada včeraj sporočila, da so zaloge zadostne. Da bi zmanjšala pritisk na cene, bo sprostila blagovne rezerve, kjer imamo dovolj zaloge za vsaj 90 dni.
Ali ima Evropa plan B?
Če bi bile prekinjene dobave, je zelo verjetno, da te ne bodo le kratkoročne. Kaj bo čez dva, tri, pet mesecev? Kaj bo prihodnjo zimo? Kot smo pisali včeraj, je Bruselj predstavil plan, po katerem bi lahko po njihovi oceni do konca leta nadomestili dve tretjini ruskega plina (torej okoli 100 od 150 milijard kubičnih metrov). Glavni ukrep je povečanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina, s katerim naj bi nadomestili 60 milijard kubičnih metrov izpada. Uvoz LNG se vse od začetka leta močno povečuje, s tem pa tudi zasedenost terminalov, na katerih se plin pretvarja iz tekočega nazaj v plinsko stanje. “V zadnjih mesecih je Evropska komisija sklenila več dogovorov s partnerji po svetu, ki omogočajo razpršitev dobav tako po plinovodnem omrežju kot prek terminalov LNG,” sporoča Bruselj, ki med državami, iz katerih bi uvažali, omenja ZDA, Norveško, Katar, Azerbajdžan, Alžirijo, Egipt, Južno Korejo, Japonsko, Nigerijo, Turčijo, Izrael.
Poleg tega naj bi Evropska komisija močno spodbudila postavljanje sončnih elektrarn in menjavo plinskih peči s toplotnimi črpalkami. “Do konca leta bi lahko delež elektrike, proizvedene iz sonca, povečali na četrtino,” je včeraj dejal Frans Timmermans. Bruselj predlaga še skupno naročanje plina za vse države EU ter odredbo, s katero bi članicam naložili, da morajo imeti do oktobra skladišča plina napolnjena 90-odstotno. Voditelji EU bodo o teh predlogih odločali jutri in v petek, na srečanju v Versaillesu v Franciji.
Se obetajo ukrepi za znižanje cen?
Evropska komisija je včeraj razširila že jeseni lani oblikovan nabor možnih pomoči za prebivalce in podjetja. Napovedala je tudi, da bo preučila možnosti za izredno ukrepanje, da bi omejila širjenje učinka cen plina na cene električne energije, na primer z začasnimi omejitvami cen.
Pri nas je vlada že začasno intervenirala pri cenah elektrike. Znižanje dajatev med februarjem in aprilom (z možnostjo podaljšanja) naj bi za tretjino zmanjšalo ceno na položnici. Več sto tisoč prebivalcev bo upravičenih tudi do pomoči v obliki energetskega vavčerja. Danes na seji vlade razpravljajo tudi o morebitnih ukrepih za omejitev cen goriv, ki zadnje letos stalno rastejo, včeraj pa so močno poskočile.
Pa je mogoče do naslednje zime nadomestiti izpad ruskega plina?
Inštitut Bruegel je v analizi ugotovil, da bi morala Evropa poleg iskanja novih virov zmanjšati povpraševanje po plinu za 10 do 15 odstotkov. Po njihovi oceni je mogoče nadomestiti izpad do naslednje zime, ne da bi to prizadelo gospodarstvo, ne da bi nas zeblo ali da bi bila ogrožena proizvodnja elektrike. Za to pa bo, kot pišejo, potreben velik finančni vložek in vrsta zakonodajnih sprememb. Poleg tega bo treba ukrepati hitro, kar poveča tveganje za neoptimalne odločitve. Časa za iskanje popolnih rešitev bo namreč premalo, piše inštitut.
Kaj lahko naredi vsak od nas?
Že visoke cene bodo verjetno marsikoga prisilile, da bo bolj pozoren in bo poskušal privarčevati pri porabi elektrike ter goriva. Evropska komisija je v včeraj objavljenem dokumentu med drugim navedla, da bi znižanje ogrevanja stanovanja za eno stopinjo v vsakem gospodinjstvu v Evropi prineslo 10 milijard kubičnih metrov prihranka pri letni porabi plina v EU. Povprečna temperatura v stanovanju v Uniji je po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) 22 stopinj. K varčevanju pri porabi energentov je danes pozvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje