Menu Item
Stebrni udar, do katerega je v Premogovniku Velenje prišlo konec julija, je povzročil za okoli 15 milijonov evrov škode. Obnova bo trajala vsaj eno leto, pri njej pa bo sodelovalo od 60 do 70 zaposlenih.
Konec julija se je v Premogovniku Velenje prišlo do stebrnega udara, lažje je bilo poškodovanih 14 zaposlenih. Po prvih grobih ocenah je nastalo okoli 15 milijonov evrov škode. Pri odpravi posledic bo sodelovalo med 60 in 70 ljudi, projekt pa bo trajal najmanj leto dni.
“Po pregledu nastale škode z obžalovanjem ugotavljamo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov je uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih do te mere, da jih je prav tako potrebno sanirati. V Premogovniku Velenje je sicer še vedno približno 50 kilometrov delujočih prog, letno izdelamo približno pet kilometrov novih prog oz. pretesarb, kar pomeni, da posledice udara posledično predstavljajo 20 odstotkov letne izdelave prog,” so pojasnili v premogovniku.
Obnovitvena dela bo treba opraviti ob težnjah države po višjem izkopu premoga zaradi energetske krize, poudarjajo v Premogovniku Velenje. Vlada je razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Tako želi pripraviti elektro-energetski sistem (EES) na zanesljivo delovanje v času kriznih razmer, pomembno pa je tudi povečanje strateških zalog goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga.
Zato v Premogovniku Velenje preučujejo možnost za povečanje strateških zalog premoga na deponiji. “V nadaljevanju leta bomo tako pristopili k izvedbi dodatnih delovnih dnin, kar naj bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in »nepojavljanju« večjih okvar opreme odrazilo v višji proizvodnji. Preučuje pa se tudi možnost uvoza premoga za dodajanje primarnemu energentu,” so sporočili.
V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje približno 350 milijonov ton in dodatnih 200 milijonov ton v samem nahajališču premoga v Šaleški dolini, aktualne odkopne zaloge na zadnji dan lanskega leta pa znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj od 20 do 30 let.
Izkop premoga pa po oceni premogovnika s tolikšnim številom zaposlenih ne more bistveno preseči 2,8 milijona ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. V tem času tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja.
Na vedno pogostejša vprašanja, ali je premogovnik sposoben izkopavati premog tudi po letnici zapiranja, ki je predvideno najkasneje leta 2033, pa odgovarjajo, da je Premogovnik Velenje s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi same izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, potrebno letnico opredeliti mnogo let vnaprej. Odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025, so še sporočili.
Kaj je stebrni udar?
Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena in je dogodek, ki se v premogovnikih in rudnikih občasno zgodi. Stebrni udar je podoben potresu: stresejo se tla in pride do udarnega vala, ki dvigne prah. Poškodbe so posledica tresenja tal in udarnega valu, ki lahko rudarja v centru vrže ob tla ali steno. Zaradi dviga prahu je oteženo dihanje, slabša je tudi vidljivost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!