Slovenci smo izbrali! Na letošnji Evroviziji nas bo zastopal Klemen z balado How Much Time Do We Have Left. Zmagovalec Eme je v intervjuju za N1 spregovoril o ljubezni do Evrovizije, čustvenem ozadju skladbe, pričakovanjih in kako je kljub presenetljivi izbiri žanra ostal zvest sam sebi. Kmalu bo namreč objavil posnetek, v katerem imitira vse evrovizijske zmagovalce od začetka tisočletja. Klemen nam je med drugim razkril tudi, kdo od predstavnikov, ki so do zdaj nastopili na velikem evropskem odru, mu je najljubši.
Na letošnjo Evrovizijo, ki ga bo gostilo švicarsko mesto Basel, bo Slovenija poslala Klemna Slakonjo, ki je zmagal na sobotni Emi.
Slovenski igralec je sicer stari znanec Eme, saj jo je vodil že štirikrat, tokrat – prvič – pa se je preizkusil še kot tekmovalec. Z avtorsko pesmijo How Much Time Do We Have Left je najprej prepričal pet petčlanskih žirij, saj je zbral dovolj točk, da se je uvrstil v superfinale, v katerem se je pomeril z July Jones.
Publika je nato s telefonskim glasovanjem odločila, da bomo letos na velikem evrovizijskem odru stavili na balado, ki ima za našega evrovizijskega predstavnika poseben pomen. Skladba se namreč dotika obdobja, ko je njegova partnerka, prav tako igralka, Mojca Fatur, dobila hudo diagnozo in družini se je svet obrnil na glavo. Kot je pred dnevi na družbenem omrežju Instagram zapisala Fatur, je bila namreč v začetku leta 2016 diagnosticirana s težkim obolenjem kostnega mozga, ki ga je premagala in popolnoma ozdravela.
Pesem se ukvarja s tematiko minljivosti, upanja, vere, poguma in zmage.
In če smo Slakonje običajno vajeni v drugačni, bolj šaljivi luči, je njegova evrovizijska pot zelo resna. Domačemu občinstvu in Evropi se bo predstavljal kot Klemen. Kot je pojasnil, gre za stilistično odločitev.
Iskrene čestitke za zmago na Emi. Štirikrat ste bili njen voditelj, tokrat ste prvič nastopili. Kakšna je razlika?
Velika. Na drugi strani sem imel občutek, kot da imam celo oddajo v svojih rokah. Da imam stvari pod kontrolo, čeprav velikokrat tudi niso bile pod kontrolo. Ampak nekako si plaval v tem. Tukaj pa imaš na voljo tri minute in izkoristiš jih, kakor jih lahko izkoristiš. Lahko gre kaj narobe, pa tega ne moreš popraviti, ko se enkrat zgodi. S tega vidika je prisotno veliko več stresa. Ampak sem nekako preživel.

Ste zadovoljni z nastopom?
Nisem ga še pogledal, tako da ne vem.
Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste stali na odru Eme? Ste se prepustili?
Ja, prepustil sem se. Samo bil sem v trenutku in se sploh se ne spomnim, kaj se je dogajalo (smeh).
Vaša ljubezen do Evrovizije se je začela pri sedmih letih, ste napisali na družbenem omrežju Instagram. Kaj zmaga na Emi pomeni za vašo ljubezen?
Lahko ji bom dal “lupčka” (smeh). V živo, od blizu. Evrovizija je rdeča nit, ki me spremlja že od mladih let in vesel sem, da bom zdaj lahko dejansko stopil na evrovizijski oder. Z vsemi Emami, ki sem jih vodil, in pozivi ljudi, da naj bi mogoče nekoč šel na Evrovizijo … To sem vedno imel v malih možganih.
Nikoli si sicer nisem mislil, da bi šel na Evrovizijo z balado, ampak zdaj, ko to pesem imam, se mi pa zdi, da je to edina pesem, s katero bi kadarkoli šel na to tekmovanje. Ker če se lahko dotakne ljudi, potem si res želim, da jo sliši čim več ljudi.
Javnost vas sicer pozna v malo bolj drugačni vlogi – kot igralca in velikega zabavljača. Zdaj ste pevec balade z zelo čustveno zgodbo. S čim mislite, da ste prepričali občinstvo?
Zagotovo je to zgodba, iskrenost. Zgodbe so nekaj, kar nas ljudi od nekdaj zanima. In tu je močna zgodba, ki pravzaprav govori o upanju. To je nekaj, za čemer tisočodstotno stojim, ne glede na to, da se verjetno bodo ali pa so se že pojavile – ne gledam komentarjev – želje po nečem smešnem, da bi z nečim smešnim šli na Evrovizijo. Nikoli nič smešnega ni zmagalo na Evroviziji. Nikoli. Balade pa se zmeraj gibljejo tam okrog vrha, vsaj ena, in tu pa tam tudi zmagajo.
Moja širša vizija pa je bila, da bi svojo balado podprl s posnetkom evrovizijskih zmagovalcev – z imitacijami. Čisto iz svoje kože nisem mogel. Ampak je bilo to nekaj, kar sem čutil, da moram narediti. Ko smo leta 2020 delali imitacije vseh slovenskih predstavnikov na Evroviziji, mi je takrat nekako v umu obstala ta ideja, da ko bi šel na Evrovizijo, bi pa zagotovo naredil vse evrovizijske zmagovalce v tem tisočletju. In ko je bila pesem narejena, je bilo: “To je to, kar bomo delali.”
Kdaj si bo lahko javnost pogledala ta posnetek?
V naslednjih dneh, morda celo jutri (danes, op. a.). Če se bom pravočasno zbudil, mogoče bom tri dni spal zdaj. Ne, ne bom, ker imam intervjuje.
Klemen je video objavil v nedeljo čez dan, ogledate si ga lahko na tej povezavi.
Zakaj se vam je zdelo pomembno, da v svoji skladbi razkrijete intimne trenutke iz svojega zasebnega življenja? Je bila to za vas neke vrste terapija?
Mogoče. Ravno sem gledal film Better Man, ki je bil posnet po življenjski zgodbi britanskega pevca Robbieja Williamsa, kjer mislim, da pove nekaj v smislu, da pesem ni vredna veliko, če te ničesar ne stane. In zelo sem se lahko poistovetil s tem, ker se mi zdi, da me ta pesem stane ogromno. Izlijem se, izlijem svoje občutke.
Glede na ogromno število odzivov, ki sem jih dobil od ljudi, se tudi njih to dotakne. Nikoli si nisem mislil, da bom napisal pesem, ki bo kadarkoli ljudem izvabila solze ali da bi imeli kurjo polt, tako da sem nekako tudi zelo hvaležen, da mi je uspelo to izliti iz sebe in da se dotakne ljudi. Računam na to, da se to lahko zgodi tudi z evropskimi gledalci, zakaj pa ne.

Evrovizijski konservativci pravijo, da bi morali predstavniki peti v jeziku svoje države. Zakaj ste se odločili, da bo besedilo angleško? Se lažje izražate v angleščini?
Ni šlo za odločitev, v bistvu je pesem nastala v angleščini. Ko pa je enkrat nekaj napisano v angleščini … Vem, da ko smo bili mlajši, smo se velikokrat hecali tako, da smo angleške pesmi prevajali v slovenščino, ker pač zveni velikokrat zelo neumno, ker ni pisano v tem jeziku, in je težko prevesti. Tudi sam sem se poigral s tem, da bi šel pesem prevajat v slovenščino, ampak to potem ni več ista pesem. Tako je prišla in tako mislim, da se lahko dotakne največ ljudi.
Kaj pričakujete od Evrovizije? Kako mislite, da bo občinstvo reagiralo na vaš nastop? Boste mogoče tudi tam viseli s stropa?
Mogoče. Mogoče bom prvi človek, ki bo visel s stropa na Evroviziji. Ni sicer tako močno kot prvi moški, ki je oblečen v žensko in ima brado – Conchita, pismo ej! –, ampak bom pa Conchito med drugim tudi imitiral in tudi to je zagotovo nekaj, česar ni naredil še noben tekmovalec do zdaj – da bi imitiral vse zmagovalce Evrovizije na ta način. Mislim, da bo to lepa podpora moji pesmi.
Boste pri oblikovanju evrovizijskega nastopa gledali na to, kaj je všeč množicam, ali boste raje gledali na to, kaj je bolj všeč vam oziroma da se počutite udobno?
Moram priznati, da mi ni najbolj udobno viseti na glavi, ampak se mi zdi, da s tem nekako pomen pesmi pride toliko bolj do izraza. Življenje se ti obrne na glavo, ampak slej ko prej se moraš postaviti na noge, če hočeš nadaljevati. Če nam bi bilo to dovoljeno in če bi lahko to naredil na evrovizijskem odru, bom.
Se obremenjujete z evrovizijsko uvrstitvijo?
Predvsem si želim, da bi pesem poletela in da bi jo slišalo čim več ljudi, da bi čim več ljudi navdihnila. Glede uvrstitve – včasih sem si zelo želel zmage na Evroviziji, zagotovo bi bilo fenomenalno zmagati na Evroviziji, ker Evrovizijo bi naslednje leto rad tudi vodil (smeh). Ampak nikoli ne veš. Ne želim delati računic, kaj in kako. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Kot rečeno, pa mislim, da ima pesem potencial, da jo ljudje slišijo.
Kdo je vaš najljubši evrovizijski predstavnik ali predstavnica?
Veliko jih je. Loreen – Euphoria recimo. Zelo sem užival, ko sem jo imitiral, lepo je bilo. Tudi Rise Like A Phoenix od Conchite Wurst mi je zelo všeč. V zadnjih letih me je tudi Käärijä zelo navdušil s svojim Cha Cha Cha. Tako da ja, veliko pesmi.
Slovenija se bo na Evroviziji predstavila v prvem delu prvega polfinalnega večera, ki bo 13. maja. Če nam uspe preboj med 10 najboljših, bomo lahko za Klemna navijali tudi v velikem finalu, ki bo v soboto, 17. maja. Polfinalna večera so organizatorji tega pevskega festivala uvedli zato, da se čim bolj izognejo t. i. medsosedskemu glasovanju, pri katerem bi države svojim sosedom podeljevale slavnih 12 točk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje