Carlus Padrissa: Slovenija ima red Nemcev, kreativo Sredozemlja in strast Balkana

Katalonska gledališka skupina La Fura dels Baus, ki že več kot štirideset let premika meje gledališča, tehnologije in množične umetnosti, se vrača na 73. Ljubljana Festival – tokrat s Stvarjenjem Josepha Haydna.

V svetovno zavest je gledališka skupina stopila z nastopom na otvoritvi poletnih olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Ta nastop je v prenosu v živo gledalo več kot 3,5 milijarde gledalcev po vsem svetu.

La Fura je najbolj znana po tem, da svoje občinstvo spodbuja k aktivnemu sodelovanju v predstavi, svoje odre pa prilagajajo arhitekturnim značilnostim prizorišč.

Gonilna sila gledališke skupine je 66-letni režiser, umetniški vodja in soustanovitelj La Fure Carlus Padrissa. Z njim smo se pogovarjali pred uprizoritvijo Stvarjenja, ki se bo odvila 30. junija ob 20. uri v Cankarjevem domu.

Ob enem izmed vaših obiskov Slovenije v okviru Festivala Ljubljana pred sedmimi leti ste dejali, da se ob omembi Slovenije najprej spomnite na Laibach. Spraševali ste se tudi, zakaj Donalda Trumpa in Melanie nikoli ne vidimo, da bi bila v javnosti preveč blizu drug drugemu. Sedem let pozneje je Trump znova predsednik ZDA, svet pa se je drastično spremenil. Pa je Laibach še vedno prva asociacija na Slovenijo?

Da, življenje je življenje … Doslej me je osemkrat ali devetkrat pripeljalo v Ljubljano. Ob spominu na Laibach ponovno podoživim zlato dobo osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko si tukaj lahko kupoval izjemne vinilke, ki so me spominjale na gledališke skupine, kot je Red Pilot – imel sem možnost, da si jih ogledam na Nizozemskem. Smo bratje cyberpunk industrijskega gibanja!

V preteklosti ste velikokrat govorili o svoji fascinaciji nad tehnologijo in o tem, kako nam omogoča nove načine povezovanja. Danes so nekatere izmed najbolj vročih razprav povezane z umetno inteligenco. Kakšen je vaš odnos do nje kot umetnika? Še vedno upate, da bodo stroji delali namesto nas, mi pa bomo imeli več časa za razmišljanje in ustvarjanje?

Ne, umetna inteligenca ti krade ustvarjalni čas. Če bi na ta intervju odgovarjalo orodje, kot je Deepseek, bi mi to vzelo veselje tega, da intervju opravim sam. Govoriti ali pisati pomeni misliti in ustvarjati.

Kako pomembna je svoboda v vašem življenju? In kako hitro zaznate, da vas nekaj omejuje – naj bodo to institucije, politika, ljudje ali njihova pričakovanja?

Ustvarjalna svoboda, ljubezen, zdravje, umetnost in dremež po dobrem obroku v prijetni družbi so zame najpomembnejše stvari. Nekaj pač moraš početi med obroki. Življenje poskušam živeti kot celovito umetniško delo, z vsemi čuti.

Skupina La Fura dels Baus je znana po aktivnem vključevanju občinstva v predstave. Kaj za vas osebno pomeni kolektivnost?

Veliko priložnost! Igrati sredi stoječega občinstva, ki se lahko prosto giblje okoli odra, obkrožajo pa ga igralci in igralke, s katerimi lahko stopate v stik … To je bistvo Furera gledališča, bistvo kolektivnega ustvarjanja.

Brutalnost in apokaliptične podobe v vaših delih niso tuje. A kaj v svetu, polnem kriz in krutosti, kjer so dobre novice redke, ljudi sploh še šokira?

Ljubezen v vsej svoji krutosti in v vsej svoji nežnosti. Kdor te najbolj ljubi, te bo tudi spravil v jok. A po nevihti nastopi mir.

Vas umetnost kdaj pripelje predaleč? Ste se kdaj morali ustaviti?

Da. Ustvarjanje je kolo, ki se vrti vedno hitreje. Včasih sem moral počivati, da ne bi znorel. A načeloma je ustvarjanje kot vožnja s kolesom – če se ustaviš, padeš.

Ko z neko predstavo dosežete ustvarjalni vrhunec, kako si ponovno napolnite baterije? Se vam kdaj zgodi, da občutite praznino?

Oh, ja, znana poporodna kriza. Tisti dnevi, ko si najnižje, minejo, postopoma si opomoreš. A vse to pomeni, da si še vedno živ.

V enem izmed intervjujev ob obisku Slovenije leta 2018 ste omenili, da imate radi šport in da "ta lahko nadomesti droge, ker te spravi v dobro voljo". Je šport pomemben tudi zato, ker prav telo igra osrednjo vlogo v predstavah La Fure?

Igrati v La Furi pomeni ukvarjati se s športom. V nogometu si lahko napadalec do 33. leta, branilec do 37. leta, vratar pa do 40. leta. Po tem si lahko le še trener … ali športni novinar.

Slovenci radi slišimo, kako nas doživljajo tujci. Kako nas vidite vi?

Slovenija ima to srečo, da združuje red germanskega sveta, ustvarjalnost Sredozemlja in strast Balkana.