Znana je peterica finalistov, ki se potegujejo za Delovo nagrado kresnik za najboljši roman leta. Nominirani romani so Materinska knjižica Katje Gorečan, Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, Zakaj ne pišem Dijane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj, žirija pa je posthumno nominirala tudi Lada Kralja za roman Ne bom se več drsal na bajerju.
V peterici finalistov za kresnika, ki je vreden 7.000 evrov in ga bodo po tradiciji podelili 23. junija na Rožniku, so romani štirih založb, eden od njih je prvenec, v današnji izdaji poroča časnik Delo.
Ne bom se več drsal na bajerju lani preminulega pisatelja Lada Kralja je izšel pri založbi Beletrina. Sega v Ljubljano, v čas od italijanske okupacije do petdesetih let, natančneje v Šiško, kjer stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester, ki vodijo dekliško internatsko šolo. V Evo Verdonik, ki jo obiskuje, se zaljubi Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Ozračje je napeto in situacija nevarna, so zapisali pri založbi.
Prvenec Katje Gorečan Materinska knjižica je izšel pri LUD Literatura. Pripoveduje ga nerojeni otrok in je v celoti posvečen spontanemu splavu v prvem trimesečju. Kot je v Delovih Književnih listih zapisal Robert Kuret, “bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci”. Avtorica iz “zaciklanega” časa naposled izstopi, bralcu pa pušča odprt prostor.
Tudi Ženska s srebrnim očesom je izšla pri založbi Beletrina. Po obsegu kratek roman ali dolga novela je avtorica Katarina Marinčič označila za njeno najbolj avtobiografsko knjigo doslej: “Med drugim tudi zato, ker je glavni junak kolesar, jaz pa se ne znam voziti s kolesom.” Protagonist Emil se odpravi na izlet s kolesom in se odloči prenočiti. Sreča tudi starko s košaro borovnic, toda njun pogovor zmoti nevihta. Ženske s srebrnim očesom nato ne najde več, po njegovem opisu je nihče od domačinov ne prepozna.
Zakaj ne pišem Dijane Matković je družbenokritični, avtobiografski in ponekod esejistični roman, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. V njem iz različnih gledišč počasi, plast za plastjo razgaljuje sistemske deprivilegiranosti mladih, priseljencev in številnih drugih, ekonomsko, socialno ali kako drugače ranljivih slojev sodobne slovenske družbe. “Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje,” je povedala avtorica.
Roman Na Klancu Tine Vrščaj je prav tako izšel pri Cankarjevi založbi. Kot je v Književnih listih zapisal Sašo Puljarević, ima s Cankarjem skupnega več kot naslov. Mlada družina živi v vasi Klanec, poleg tega se “prav tako kot Na klancu loteva vprašanj materinstva, socialne problematike, mehko angažiranost pa nadgrajuje predvsem z vpeljavo okoljske tematike”. Po oceni kritika gre za večplastno delo, spisano izredno natančno, slikovito, in če v naratološkem smislu ne prinaša večjih invencij, je na idejni ravni toliko močnejše.
Kresnikovo žirijo sestavljajo predsednik Igor Bratož ter člani Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret. Zadnjič se bo sestala 23. junija, ko bo po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi na Rožniku izbrala dobitnika 33. izvedbe nagrade, še poroča Delo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!