Slavoj Žižek je svojo vlogo literarnega govorca na odprtju frankfurtskega knjižnega sejma izkoristil za to, da je spregovoril o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu. Med drugim je dejal, da je Izrael na poti k temu, da postane diktatura, Palestinci pa, da so razumljeni kot problem. Iz občinstva je bilo slišati očitke, da relativizira problematiko, več gostov pa je dvorano med njegovim govorom protestno zapustilo.
V Frankfurtu so slovesno otvorili 75. Frankfurtski knjižni sejem (FKS), na katerem je Slovenija letos častna gostja. Sejem je odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru med drugim izpostavila pomen knjige za Slovence. Kot skupnost nas po njenih besedah namreč bolj kot zamejenost nekega teritorija določa jezik, zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, zgodovine in duše.
Izpostavila je tudi pomembnost branja knjig, izobrazbe, razgledanosti, ki jo ponuja raznolikost literature ter opozorila na Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. To je ključno tudi za celovito delovanje demokracije. Samo ozaveščen državljan, ki kritično presoja informacije, ki so mu na razpolago, lahko polno sodeluje v demokratičnih procesih, je poudarila.
Predsedničin govor pa je zasenčil govor slovenskega filozofa Slavoja Žižka, ki je nastopil kot eden od literarnih govorcev, ki ju tradicionalno izbere odbor častne gostje. Žižek se ni mogel izogniti najnovejšemu dogajanju na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija, na poti k temu, da postane diktatura.
Omenil je tudi, da so Palestinci razumljeni kot problem. Treba bi bilo pogledati njihovo situacijo, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal.
Žižku je najprej pred odrom, kasneje pa tudi neposredno na odru nasprotoval hessenski komisar za antisemitizem Uwe Becker, ki je po poročanju nemškega Zeit.de tudi večkrat zapustil dvorano. Becker je Žižka obtožil relativiziranja Hamasovih zločinov, a je filozof njegove obtožbe zavrnil.
“Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije,” je prepričan filozof. Kot je med drugim dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovih besedah ni rešitev.
Odpovedali podelitev nagrade palestinski avtorici
Sejem je sicer sprožil burno razpravo, še preden je uradno odprl svoja vrata. Glavni organizatorji dogodka so namreč zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade palestinski avtorici Adaniji Šibli. V pisni izjavi so predstavniki združenja LitProm, ki ji je namenilo literarno nagrado, odločitev pojasnili z besedami, da podelitev nagrade odpovedujejo “zaradi vojne, ki jo je sprožil Hamas in v kateri trpi na milijone ljudi v Izraelu in Palestini”.
Po njihovih navedbah naj bi iskali primernejšo obliko in prizorišče dogodka. Kot poudarjajo, bo avtorica nagrado prejela, vprašanje je le kdaj in v kakšni obliki. “Podelitev nagrade ni bila nikoli pod vprašajem,” so zatrdili.
Nekateri gostje in udeleženci naj bi ob govoru, ki so ga mnogi označili za priložnosti neprimernega, glasno protestirali in zapustili dvorano. Kot je na svojem X profilu zapisal glavni urednik Cankarjeve založbe in publicist Aljoša Harlamov, je iz dvorane protestno odkorakal tudi frankfurtski župan Mike Josef.
Kot še piše Harlamov, je Žižek opozoril na prazne besede o dialogu, ki so jih bili poslušalci deležni v prejšnjih govorih. “Žižek se trudi pojasniti, da ne relativizira Hamasovega zločina, da ga jasno in odločno obsoja, toda ni videti, da bi s tem prepričal razburjene posameznike v dvorani. Toda večinoma je deležen aplavza,” je nadaljeval. Žižkov govor je ob tem označil za pogumnega in nujnega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje