Na odboru državnega zbora (DZ) za kulturo so poslanci potrdili predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Z devetimi glasovi za in šestimi proti so ob predlogu zakona člani odbora podprli tudi koalicijska dopolnila, ki med drugim otrokom teh skupnosti omogočajo učenje maternega jezika.
Poslanska skupina SDS je na začetku seje predlagala umik predloga zakona iz dnevnega reda, saj da zakon ni potreben. Umik so podprli tudi v poslanski skupini NSi. Za umik razprave o predlogu zakona je glasovalo šest poslancev, proti pa 11, zato umik ni bil sprejet. Po besedah predlagatelja zakona Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) predlog ne ureja kolektivnih pravic temveč kulturne pravice pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Prepričan je, da predlog zakona ureja delček tistega, kar so slovenski politiki obljubili ob osamosvojitvi, torej poseben status teh narodnih skupnosti.
Ključna rešitev predlaganega predloga zakona je po besedah predlagateljice zakona Sandre Gazinkovski (Svoboda) uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Predlog predvideva, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo.
Druga ključna rešitev je, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. Novo vladno posvetovalno telo bi tako nastalo s preoblikovanjem sedanjega sveta po vzporednici ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade, namreč sveta za Slovence po svetu in pa sveta za Slovence v zamejstvu.
Predstavnik ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar je dejal, da predlog zakona na ministrstvu podpirajo. Ob tem je izpostavil, da predlog zgolj vzpostavlja celovit zakonodajnopravni okvir za lažje uresničevanje že obstoječih kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki so zagotovljene vsem državljankam in državljanom in prebivalkam in prebivalcem Slovenije na podlagi ustave.
V zakonodajnopravni službi so medtem opozorili, da številni amandmaji, ki so jih sicer vložili v stranki Levica, Svoboda in SD sledijo le manjšemu delu njihovih pripomb. Menijo tudi, da predlog zakona kulturnih pravic vsebinsko sploh ne definira, pa tudi ne ureja načina njihovega uresničevanja. Predlog zakona so podprli tudi predstavniki Hrvatov, Makedoncev in Srbov. Zakon in njegove rešitve vidijo kot velik korak k uresničevanju zavez Slovenije ob osamosvojitvi. Podprl ga je tudi predstavnik Državnega sveta Jožef Školč, ki sicer meni, da je predlog zakona “nekje na pol poti med tistim, kar bi se zares dalo in verjetno tudi bilo potrebno postoriti”.
Razprava se je večinoma vrtela okoli dopolnitve 5. člena, ki so jo predlagale koalicijske stranke. Novi 5.a člen ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. V poslanskih skupinah SDS in NSi so pogrešali prisotnost in stališče ministrstva za izobraževanje. Prav tako se sprašujejo ali predlog zakona diskriminira druge manjšine. Dvomijo tudi ali predlog zakona zares ne prinaša nobenih finančnih posledic. V poslanski skupini SDS so pred končnim glasovanjem predlagali še, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Njihov predlog je bil na glasovanju zavrnjen s šestimi glasovi za in devet glasovi proti.
#related-news_2
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje