Umetnost navdihuje in provocira, pogosto tudi bega, včasih celo do te mere, da razstavljalci ne vedo, kako pravilno obesiti umetniško delo. Zbrali smo nekaj primerov umetniških del, ki so jih kustosi na razstavah pomotoma obrnili na glavo.
Naloga umetnosti je med drugim tudi eksperimentiranje. Posameznika spodbudi k razmišljanju, prevpraševanju in nadaljnjemu razpravljanju, ga navdihuje, bega in naslavlja kontroverzna vprašanja.
Včasih pa se pripeti, da se opazovalcu umetniškega dela poraja celo vprašanje o tem, kako naj bi bilo pravilno obrnjeno. In nekajkrat se je zgodilo celo to, da so se izkušeni kustosi odločili narobe in umetnino na ogled postavili obrnjeno na glavo. V spletni publikaciji The Art Newspaper so predstavili pet umetnin, ki so jih razstavljalci nevede obrnili na glavo.
Paul Gauguin: Bretonska vas pod snegom
Paul Gauguin je umetnino “Bretonska vas pod snegom” najverjetneje naslikal na začetku leta 1894. Gre za olje na platnu, ki prikazuje zimsko pokrajino. Sliko so na dražbi prodali po smrti slikarja leta 1903, dražitelj pa je sliko postavil na glavo ter jo poimenoval “Niagarski slapovi”.
Po besedah Victorja Segalena, umetnikovega prijatelja, ki je bil prisoten pri prodaji, je sliko kupil za nekaj penijev, ko jo je obrnil na glavo, pa se je prisotnim razkrila umetnina, ki prikazuje bretonske koče. Danes je umetnina razstavljena v Muzeju d’Orsay v francoski prestolnici.
Piet Mondrian: New York City 1
Blizu Utrechta rojeni nizozemski slikar Piet Mondrian je sprva slikal pejsaže v nežnih barvah, nato pa je v Parizu začel eksperimentirati z bolj živimi barvami ter se usmeril v abstraktno slikarstvo. Vse bolj je krčil kompozicijske elemente ter slikal le vodoravne in navpične črte, ki so ločevale enobarvne ploskve. V tem slogu je ustvarjena tudi slika “New York City 1”, ki jo je Mondrian ustvaril leta 1941.
Lani pa so kustosi ob 150-letnici umetnikovega rojstva pripravljali razstavo, naslovljeno Mondrian. Evolucija, ter pri pregledovanju gradiva odkrili fotografijo iz Mondrianovega ateljeja, ki je bila posneta tri leta za tem, ko je “New York City 1” ugledal luč sveta. Na fotografiji je tudi omenjeno delo, ki pa je bilo obrnjeno tako, da so bile zgoščene črte na vrhu. Čeprav je bilo delo več desetletij obrnjeno na glavo, so iz muzeja Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen, kjer je razstavljeno, sporočili, da ga zaradi krhkosti lepilnih trakov ne bodo obračali.
Mark Rothko: Črna na kostanjevi
Mark Rothko je slikar latvijsko-ameriških korenin in ključni predstavnik ameriškega abstraktnega slikarstva. V njegovem opusu so med najbolj znanimi deli velike barvne slike, ki so sestavljene iz barvnih polj različnih barv. Leta 1970 je priznani londonski muzej Tate odkupil par Rothovih slik in jih razstavil tako, da so bili barvni bloki vodoravni. Slabo desetletje kasneje so si kustosi premislili in obe različici obesili navpično, leta 1987 sta se umetnini vrnili v vodoravno lego, nato pa zopet v navpično. Čeprav obe Rothovi deli sedaj počivata v skladišču, sta na spletni strani muzeja Tate še vedno obešeni navpično.
Vincent Van Gogh: Dolga trava in metulji
Van Gogh velja za enega največjih nizozemskih slikarjev, skupaj z Gauguinom in s Cezannom pa se uvršča med največje postimpresioniste. Čeprav bi njegove avtoportrete in nočne krajine težko postavili na glavo, pa se je to za kratek čas zgodilo leta 1890 naslikanemu delu, ki ga je Van Gogh poimenoval “Dolga trava in metulji”. 15-letna šolarka, ki si je v londonski Narodni galeriji ogledovala razstavljene umetnine, je namreč opazila, da je videti, kot da bi bilo delo obrnjeno na glavo. Obvestila je osebje, ki je ugotovilo, da je bila slika res obrnjena na glavo, a zgolj za kratek čas. Olje na platnu so namreč začasno odpeljali na fotografiranje, po vrnitvi pa je bila umetnina dobrih 15 minut obrnjena na glavo.
Salvador Dalí: Štiri ribiške žene iz Cadaquésa
Salvador Felip Jacint Dalí Domènech, bolj poznan pod imenom Salvador Dalí, je bil španski umetnik in eden najpomembnejših nadrealističnih slikarjev 20. stoletja. Bil je izjemen slikar in kipar, ki je v svojih delih slikovne detajle združeval v ekscentrične in absurdne kombinacije. Leta 1994 pa je Art Newspaper ugotovil, da je Dalijevo delo na razstavi v londonski galeriji Hayward postavljeno na glavo. Londonski umetnostni kritiki tega niso opazili in so narobe obrnjeno delo opisali kot vrhunec razstave.
Iz pričevanj Dalijevih prijateljev je sicer razvidno, da je umetnik upodobil tri rdeče rakovice z dvignjenimi rokami, ki predstavljajo ženske, ki krpajo moževe ribiške mreže. Zakaj so v naslovu umetniškega dela navedene štiri žene, ostaja skrivnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!