Menu Item
Predstavniki SDS bodo danes v državni zbor vložili pobudo za referendum o zakonu, ki določa dodatek k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po več referendumih, ki jih je izgubila v tem mandatu, največja opozicijska stranka zdaj pričakuje, da ji bo uspelo z izpostavljanjem "privilegija za kulturno elito" in primerjavami z življenjem upokojencev pod pragom revščine nagovoriti veliko število volilcev. V koaliciji pa bodo skušali javnost prepričati, da SDS s svojimi izračuni in primerjavami manipulira ter "kulturo izkorišča za politična obračunavanja". V vladnih strankah tudi poudarjajo, da bi dobrih pet milijonov evrov, kolikor bo stal referendum, zadoščalo za več desetletij dodatkov k pokojninam najbolj zaslužnih umetnikov.
Zakon o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti je podžgal Slovenske demokrate. Njegovo sprejetje so najprej skušali zaustaviti s predlogom za posvetovalni referendum, nato je veto nanj vložil državni svet, ko je bil prejšnji teden zakon v državnem zboru ponovno potrjen, pa je SDS začela zbirati podpise volilk in volilcev pod pobudo za zakonodajni referendum.
Potrebnih 2.500 podpisov so hitro zbrali in jih bodo danes vložili v državni zbor. Pred razpisom referenduma jih sicer čaka še zbiranje 40.000 podpisov volilcev. Številka je velika, a za SDS, ki ima številne zveste privržence in dobro organizirano terensko mrežo, nedvomno dosegljiva.
V koaliciji so najprej menili, da največja opozicijska stranka z grožnjami z referendumom na zakon, ki prinaša ureditev že obstoječe pravice in bo veljal le za nekaj posameznikov, ne misli resno. A so se zmotili. SDS, ki je v tem mandatu izgubila vse referendume, je očitno prepoznala priložnost, da z izpostavljanjem visokih pokojnin za “kulturno elito” in s primerjavo z življenjem upokojencev pod pragom revščine nagovori širok krog volilcev. Zato je mogoče slišati, da bo v tokratni referendum vložila vse svoje moči.
“Z referendumom mislimo resno in pričakujemo, da bo zakon na njem padel. Zavedamo se, da je zavrnitveni kvorum visok, a verjamemo, da bo dosežen,” je dejal eden naših sogovornikov. Za padec zakona morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, drugi pa, da proti glasuje najmanj petina volilnih upravičencev.
Kakšni so pogoji za dodatek?
Še vedno veljavni zakon o izjemnih pokojninah sicer sega v leto 1974. Nekoliko je bil spremenjen leta 1990, ko so ukinili izjemne pokojnine na političnem ali revolucionarnem področju. Dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa so v posebnem zakonu uredili leta 2017, sedaj pa so na ministrstvu za kulturo spisali nov zakon o izjemnih pokojninah na področju umetnosti. Kot so poudarili, želijo to področje sistemsko in transparentno urediti – da obstoječi sistem ni ustrezen in da je v več primerih prišlo do kršenja pravice do enake obravnave, je že pred poldrugim desetletjem presodilo računsko sodišče.
Pravico do izjemne pokojnine bi po novem zakonu lahko uveljavljali upokojeni umetniki, ki so prejeli najvišja nacionalna in mednarodna priznanja: 100-odstotni dodatek k odmerjeni starostni pokojnini bi pripadel tistim, ki so prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo (to nagrado letno prejmeta dva umetnika), 50-odstotni dodatek pa prejemnikom nagrade Prešernovega sklada ali odlikovanja Republike Slovenije, ki so poleg tega dobili še vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, navedenih v prilogi zakona, ali eno od priznanih mednarodnih nagrad.
“Gre za vrhunske umetnike, ki krepijo našo državo in jo promovirajo. Takšnih ljudi nimamo veliko, noben izjemen dosežek pa ne bo priznan kar tako,” je ob obravnavanju zakona poudarjala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Na ministrstvu sicer predvidevajo štiri nove upravičence do omenjenega dodatka letno, dva do 100-odstotnega in dva do 50-odstotnega.
Osnova za odmero dodatka bo razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ki je od začetka lanskega leta 3.055 evrov. Če bi na primer upravičencu v lanskem letu pripadala starostna pokojnina v višini 1.300 evrov, bi ob pravici do 100-odstotnega dodatka lahko dobil še 1.755 evrov, ob pravici do 50-odstotnega dodatka pa 877,5 evra mesečno. To pomeni, da bi za predvidene štiri nove upravičence dodatki letno znesli 63.180 evrov.
Na ministrstvu za kulturo sicer poudarjajo, da natančna ocena finančnih posledic zakona ni možna, saj je močno odvisna od dejanskih zneskov pokojnin posameznih upravičencev, ki jim bo pravica do dodatka priznana.
Katerim kulturnikom so priznali dodatke k starostni pokojnini
Če koalicija ocenjuje, da morajo tisti posamezniki, ki so s svojimi dosežki največ prispevali k prepoznavnosti naše države, dobiti zasluženo priznanje in status, pa v SDS poudarjajo, da so izjemne pokojnine na področju umetnosti relikt preteklosti in bi jih bilo treba ukiniti. Pa čeprav je bilo v času Janševih vlad teh izjemnih dodatkov dodeljenih kar nekaj. Asta Vrečko je v četrtkovem soočenju s poslancem SDS in nekdanjim ministrom Zvonetom Černačem na POP TV izpostavila, da so izjemne pokojnine na področju kulture podeljevali v prvem Janševem mandatu, sledil je 13-letni premor, v času tretjega Janševega vodenja vlade pa so podeljevanje nadaljevali.
Vladni urad za komuniciranje (Ukom) smo zaprosili za seznam, komu so bile od leta 1990 izdane odločbe za dodelitev izjemnih pokojnin. Doslej so nam posredovali pregled za zadnjih 14 let. Iz njega je razvidno, da je tretja Janševa vlada od junija 2021 do marca 2022 na področju kulture dodelila sedem izjemnih pokojnin, in sicer slikarju in ilustratorju Kostji Gatniku, pesniku, pisatelju in dramatiku Milanu Deklevi, pisatelju in prevajalcu Alešu Bergerju, filmskemu režiserju Karpu Godini, balerini in igralki Mateji Rebolj, pesniku in dramatiku Milanu Jesihu ter pesniku in esejistu Niku Grafenauerju.
V mandatu sedanje vlade pa so bile podeljene štiri izjemne pokojnine: pesniku Andreju Zlatku Brvarju, baletniku in koreografu Janezu Mejaču, pesniku, pisatelju in dramatiku Borisu A. Novaku ter kostumografinji in scenografinji Bjanki Adžić Ursulov.
Na čem bo temeljila kampanja SDS in kaj odgovarja koalicija
Na čem bo temeljila referendumska kampanja SDS, je iz dosedanjih nastopov njenih poslancev jasno. Ti vztrajno poudarjajo, da bo zakon povzročil množični porast “ekscesno visokih dodatkov privilegirani kulturni eliti”. Izpostavljajo, da dodatek “levim izbrancem” pomeni “pljunek v obraz upokojencem, ki so delali 40 let, zdaj pa imajo pokojnino pod pragom revščine”, ter da bodo zaradi dodatka umetnikom drugi upokojenci še bolj oškodovani. Kot bodoči prejemnici izjemnih pokojnin že zdaj predvidevajo nagrajenki Prešernovega sklada Majo Smrekar, ki se je v projektu Hibridna družina postavila v vlogo matere pasjega mladiča, in Simono Semenič, ki je na fotografiji noseča odeta v raztrgano slovensko zastavo. Prav tako v vrstah SDS ne manjka ugibanj, koliko bo novi zakon prinesel pisateljici Svetlani Makarovič, ki je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, lani pa jo je sprejela.
V koaliciji odgovarjajo, da se SDS zateka k “manipulaciji, demagogiji in populizmu”, da “kulturo izkorišča za politični boj”, institut referenduma pa za “rekrutiranje volilcev na podlagi laži”. Prav tako v vladnih strankah izpostavljajo, da bo denar za dodatek k pokojninam izjemnim umetnikom zagotovljen na posebni proračunski postavki in da zaradi njega ne bo oškodovan noben upokojenec. Svetlana Makarovič pa je že četrt stoletja prejemnica izjemne pokojnine, dodajajo.
V koaliciji še poudarjajo, da bi dobrih pet milijonov evrov, kolikor bo stal referendum, zadoščalo za več desetletij dodatkov k pokojninam najbolj zaslužnih umetnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje