Javnost je pretresla novica o smrti avstrijskega umetnika Günterja Brusa, ki je z značilnim umetniškim jezikom "preizkušal svoje telo".
V 86. letu starosti je v soboto umrl avstrijski umetnik Günter Brus, ki velja za enega od pionirjev body arta. Bil je eden od ustanoviteljev Dunajskega akcionizma, umetniškega gibanja v Avstriji v 60. letih minulega stoletja. Novico o umetnikovi smrti je za nemško tiskovno agencijo dpa sporočil direktor muzeja Bruseum Roman Grabner.
Kot je zapisal Grabner, je bil Brus “ena od izjemnih umetniških osebnosti 20. stoletja, ki je v svoji umetnosti šel do skrajnih meja in dobesedno preizkušal svoje telo”. “Brezpogojno je živel za umetnost in se nikoli ni izogibal posledicam svojega radikalizma,” je dodal. Izpostavil je še umetnikovo “neustrašno brezkompromisnost, jasno in neodtujljivo držo ter nepogrešljiv radikalizem”.
Bruseum je poimenovana stalna razstava v Neue Galerie Graz, posvečena umetnikovim delom.
Dunajski akcionizem
Dunajski akcionizem velja za eno najbolj zanimivih umetniških gibanj druge polovice 20. stoletja. Poleg Otta Muehla, Hermanna Nitscha in kasneje Rudolfa Schwarzkoglerja je bil aktiven predstavnik te skupine tudi Brus. V 60. in 70. letih so njeni člani zagovarjali avtentično in radikalno reakcijo proti dogmatizmu tistega časa. Pri uprizarjanju ritualov, namerno polnih napetosti in krutih prizorov, so se dotikali vprašanj identitete, ustvarjalnosti in položaja umetnosti v kontekstu socialnega.
“Nepogrešljivi radikalizem”
Brus je leta 1968 z Muehlom v akciji Umetnost in Revolucija na dunajski Univerzi povzročil javni škandal, zaradi katerega sta morala oba začasno zapustiti domovino. V akciji je Brus svoje telo premazal z lastnimi iztrebki, masturbiral ter med prepevanjem avstrijske himne žaljivo zmerjal predstavnike domače politike ter tuje državnike.
Čeprav je Brus znan predvsem kot predstavnik akcionizma, pa je, kot po pisanju dpa navajajo pri Bruseumu, obdobje njegovih spektakularnih akcij trajalo le sedem let. V muzeju je predstavljenih šest desetletij njegovega ustvarjanja – risbe, fotografije, skice akcij, grafike in t. i. slikove pesmi, v katerih gre za dialog med besedilom in sliko, ki sta enakovredna.
Brusova dela so bila uvrščena na številne mednarodne razstave, kot so kasselska documenta (V, VII), beneški bienale in bienale v Sydneyju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!