Frankfurtska opera bo danes premierno izvedla opero slovenskega skladatelja Vita Žuraja. Delo z naslovom Razcvet je njegovo najobsežnejše delo doslej. Zgodba govori o vdovi, ki se zaljubi v veliko mlajšega moškega in je soočena z neozdravljivim rakavim obolenjem. "Za operni oder zelo neobičajna ljubezenska zgodba, v kateri pa sem zaznal izjemen dramatični potencial," je povedal Žuraj.
Opera v Frankfurtu bo nocoj premierno izvedla opero Blühen (Razcvet) skladatelja Vita Žuraja. Nastala je po naročilu operne hiše na libreto Händla Klausa in je najobsežnejše Žurajevo delo doslej. V pevski zasedbi sodeluje tudi slovenska sopranistka Nika Gorič.
Avstrijski libretist Klaus je zgodbo povzel po zadnji pripovedi nemškega pisatelja Thomasa Manna z naslovom Die Betrogene (Prevarana) o vdovi, ki se zaljubi v veliko mlajšega moškega ter je v razcvetu zaljubljenosti soočena z neozdravljivim rakavim obolenjem.
Predstavo je režirala mezzosopranistka Brigite Fassbaender, ki se je po uspešni pevski karieri posvetila režiji in je doslej uprizorila že več kot 80 produkcij. Dirigiral bo Michael Wendeberg, vlogo orkestra pa je prevzel Ensemble Modern, ki bo jeseni koncertno gostoval tudi v Sloveniji, je povedal Žuraj.
Za operni oder neobičajna ljubezenska zgodba
Kot so zapisali v Frankfurtski operi, je Mann v svojem romanu Prevarana prikazal paradoksalno situacijo, zavito v alarmantno dialektiko življenja in smrti. Libretist in skladatelj sta svojo opero zasnovala v sedmih prizorih in se pri tem osredotočila na protagonistko, ki sta jo poimenovala Aurelia. Njen odnos s hčerjo Ano je še bolj zapleten, s komunikacijo med obema pa se razkrijejo protagonistkini lastni strahovi in negotovosti.
“Za operni oder zelo neobičajna ljubezenska zgodba, v kateri pa sem zaznal izjemen dramatični potencial,” je za časnik Večer povedal Žuraj. Blühen je njegova druga opera po Orlandovem gradu, ki so jo krstno izvedli v nemškem Bielefeldu pred desetimi leti.
Skladatelj svoja dela prilagaja izvajalcem, pogosto vključuje scenske elemente in uporablja akustični prostor kot glasbeni parameter. Njegova dela so hitro postala prepoznavna v večjih koncertnih dvoranah in na festivalih, izvajajo pa jih priznani ansambli, kot so Newyorški filharmonični orkester, Škotski simfonični orkester BBC, Komorni zbor RIAS in Ensemble Modern, s katerim sodeluje že več kot desetletje.
“Njegova dela združujejo estetiko in tehnologijo elektronike s klasično orkestracijo – v individualnem glasbenem jeziku, ki je vedno čuten,” so zapisali v Frankfurtski operi.
Žuraj je kompozicijo končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, sledil je podiplomski študij kompozicije in elektronske glasbe na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu. Izobraževal se je tudi v Karlsruheju in Frankfurtu, v Karlsruheju je tudi poučeval.
Leta 2016 je prejel prestižno skladateljsko nagrado Claudia Abbada, ki jo podeljujejo pri Berlinskih filharmonikih. Prejel je tudi prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in 2. mesto na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Stockholmu. Deluje kot profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski glasbeni akademiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!