Menu Item
V razvitih delih sveta so knjige dostopne skorajda vsem, le malo ljudi pa se odloči, da jih bo tudi dejansko prijelo v roke. Knjige so namreč dobile nehvaležnega tekmeca – tehnologijo, ki je za večino ljudi bistveno bolj zasvojljiva kot branje. Vedno hitrejši življenjski tempo in preselitev življenja v digitalni svet pa marsikomu nudita uteho, da literaturo z izgovorom o pomanjkanju časa enostavno potisne na stranski tir. Kaj beremo Slovenci, ko posegamo po literarnih delih, zakaj nič ne more nadomestiti tiskanih knjig ter zakaj bi morali narediti vse, da preprečimo upad bralnih navad in pismenosti?
V začetku 70. let prejšnjega stoletja je bila v Sloveniji narejena prva raziskava branja. Tedaj je bila knjižna ponudba bistveno slabša, knjige manj dostopne, za bralce pa se je opredelilo približno 50 odstotkov anketirancev. V 21. stoletju imamo bolje razvejano knjižnično mrežo, boljšo in dostopnejšo ponudbo, knjige je mogoče kupovati tudi po spletu in v digitalni obliki, kljub vsemu pa je število bralcev ostalo enako, kažejo izsledki raziskave Knjiga in bralci VI. Gre za zadnjo raziskavo o bralnih navadah Slovencev, v kateri so na vzorcu 1.024 ljudi leta 2019 preverjali število bralcev in nebralcev ter jih opredelili glede na demografske značilnosti, preučili pa so tudi dejavnike, ki vplivajo na njihove bralne navade.
V letu 2019 so tako v primerjavi s predhodno anketo, ki je bila izvedena 2014, opazili upad števila bralcev. Le dobra polovica Slovencev je namreč v letu dni prebrala vsaj eno knjigo, ki ni bila vezana na delo ali študij. V primerjavi z ameriško raziskavo, ki je bila opravljena na podobnem vzorcu anketirancev, Slovenci bistveno zaostajamo za primerljivo populacijo v ZDA, kjer naj bi vsaj eno knjigo v zadnjem letu prebralo 76 odstotkov odraslih Američanov. Po podatkih Eurobarometra pa zaostajamo tudi za najbolj bralnimi evropskimi narodi, kažejo izsledki raziskave.
V štiričlanski raziskovalni ekipi je bil tudi avtor, publicist in kurator slovenskega nastopa na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu Miha Kovač. Kot nam je pojasnil, je odnos Slovencev do literature “povprečno evropski”. Po bralnih navadah se Slovenija med evropskimi državami uvršča v spodnji srednji razred, po velikosti domačih knjižnic pa smo celo na repu držav članic OECD. Prav število knjig, ki jih imajo ljudje doma, pa velja za indikator bralnih navad, je še poudaril Kovač in dodal, da si ljudje knjige sicer lahko tudi izposojajo, vendar velja železno pravilo, da tisti, ki doma nimajo knjig, tudi knjižnic načeloma ne uporabljajo.
Ko beremo, smo sami svoj režiser
Zakaj pa bi nas moralo skrbeti, da bralna kultura pri nas že vrsto let stagnira? Kot je pojasnil Kovač, s knjižnim branjem pridobimo kup pozitivnih stvari, ključni prednosti pa sta dve. Prvič z branjem širimo in poglabljamo besedišče ter se srečujemo z bolj kompleksnimi stavki kot v vsakdanjem govoru oziroma kot se pojavljajo v drugih vizualnih medijih. “Noben drug medij nima tako kompleksnega besedišča, kot je v knjigah, čim bolj poglobljeno besedišče pa je eden od predpogojev za analitično in kritično mišljenje,” je pojasnil.
Druga poglavitna prednost branja pa je v razvijanju empatije. Predvsem pri branju leposlovja se bralci vživljajo v literarne like ter poskušajo na svet gledati skozi njihove oči. Kot nam je pojasnil Kovač, številne raziskave kažejo, da so bralci leposlovja bolj empatični kot nebralci.
Morda bi filmoljubi želeli zagovarjati tezo, da enak učinek dosežemo tudi z gledanjem filmov, saj se tudi pri filmih in serijah vživljamo v like na filmskem platnu, a ni tako. Branje je namreč bolj aktivno, pri tem si v glavi sami ustvarjamo podobo likov in okolja, v katerem se zgodba dogaja, ter posledično čustvene odnose med liki dojemamo bistveno intenzivnejše. Na neki način smo sami svoj režiser.
Padanje bralnih navad in pismenosti je tako slabo znamenje, ki slabša pogoje za demokracijo. Ljudje, ki niso empatični ter ne znajo kritično razmišljati, namreč ne znajo usklajevati svojih mnenj in dosegati kompromisov, je še dejal. Če se bomo tako kot družba vrnili v čase, ko je bilo branje rezervirano le za peščico ljudi, torej za elito, se bodo na dolgi rok ustavile tudi druge oblike razvoja. Kot je še pojasnil Kovač, obstaja namreč jasna korelacija med stopnjo inovativnosti družbe in bralnimi navadami, ki so se v njej razvile.
V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), ki je s 35 knjižnicami in 47 postajališči bibliobusa največja splošna knjižnica v Sloveniji, v zadnjih dveh letih opažajo trend stabiliziranja števila članov. Največji padec pa so zaznali prav med epidemijo covida-19. Kot so nam pojasnili, so v lanskem letu imeli več novo vpisanih članov v primerjavi z letom prej, in sicer se je 2022 včlanilo za kar slabo polovico več članov kot leta 2021.
Ima branje tiskanih knjig sploh še smisel?
Ker je bila raziskava Knjiga in bralci VI narejena pred epidemijo, v njej niso zaobjeti podatki, kako je obdobje, ki je bistveno zaznamovalo različne vidike naših življenj, vplivalo tudi na naše bralne navade. Raziskave iz tujine sicer kažejo, da se je med pandemijo povečala poraba medijev, pa tudi prodaja tiskanih in zvočnih knjig, elektronskih presenetljivo precej manj. Prodaja zvočnih knjig je bila sicer v vzponu že pred nastopom epidemije, trend rasti pa se je nato z večjim tempom še nadaljeval. A kot je pojasnil Kovač, ne moremo vedeti, ali bi zvočne knjige doletela enaka usoda, če pandemije ne bi bilo, oziroma ali bi trg doživel enak razcvet.
Pa je med branjem tiskanih knjig in branjem z zaslona kakšna razlika? Kot nam je pojasnil Kovač, gre za povsem drugačen tip branja. Branje z zaslona predpostavlja drugačno tehniko kot branje s papirja. Knjiga je pravzaprav na neki način nasprotje zaslonskemu mediju, saj moramo bolj aktivirati domišljijo ter biti bistveno bolj osredotočeni. Ko uporabljamo zaslonski medij, pa nas ta v svoji osnovi vodi naprej k vselej novim avdiovizualnim dražljajem. Branje knjig s papirja tako poleg večje osredotočenosti zahteva tudi večje poglabljanje v vsebino, številne raziskave pa so dokazale, da si bralci pri branju s papirja tudi bistveno več zapomnijo.
"Pri daljših besedilih, predvsem neleposlovnega značaja, sta pomnjenje in razumevanje bistveno boljša, ko bralec bere s papirja v primerjavi z branjem z računalnika," nam je še pojasnil Kovač. Zaslonski mediji bralce namreč navajajo na to, da se vsebina na zaslonu ves čas spreminja, zato tudi sami iščejo vedno nove dražljaje. Branje tiskanih knjig pa zahteva osredotočenost na črke, ki na papirju mirujejo. Zaslonsko branje je tako pravzaprav protiintuitivno. Razliko med branjem z zaslona in s papirja pa lahko zmanjšamo že tako, da uporabljamo bralno napravo, ki je namenjena izključno branju, ne pa tudi uporabi drugih digitalnih vsebin. "Kar v resnici šteje, je branje z medija, ki je namenjeno izključno branju. Torej branje z naprav, na katerih ni drugih dražljajev," je še poudaril.
V anketi, ki so jo opravili v okviru raziskave Knjiga in bralci VI, so tiste, ki so se opredelili za nebralce, povprašali tudi po razlogih, ki jih ovirajo pri izpolnitvi želje, da bi brali več. Najpogostejši odgovor je bil pomanjkanje časa, sledili so manko interesa za branje, zdravstvene težave (denimo slab vid) ter nato dejstvo, da enostavno raje gledajo televizijo.
Kaj beremo Slovenci?
Na lestvicah najbolje prodajanih knjig so se v zadnjih nekaj letih začela vse pogosteje pojavljati dela sodobnih slovenskih avtorjev, ameriški avtorji, ki so vrsto let kraljevali, pa so začeli izgubljati svoj primat. Kot nam je pojasnil Kovač, se je preobrat zgodil pred štirimi do osmimi leti, sorodno dogajanje pa so zaznali tudi na knjižnih trgih onkraj naših meja.
Kot je še pojasnil Kovač, je razlog za porast interesa za slovenske bralce med drugim tudi ta, da so se pri nas začeli pojavljati avtorji, ki pišejo zelo komunikativno, recimo Bronja Žakelj, hkrati pa se pojavljajo avtorji, ki pišejo zelo dobro žanrsko literaturo, recimo Tadej Golob. "To pritegne širše občinstvo, avtorji v knjigah pa boljše komunicirajo s svojimi bralci, kot so knjige pred tem. Drugi razlog pa bi lahko bil tudi, da se družbe, ne le slovenska, temveč tudi druge evropske, obračajo same vase. Na vidiku bi lahko bil konec obdobja globalizacije, ki je bil na začetku tega tisočletja," je še ocenil.
Če pogledamo seznam najpogosteje izposojenega gradiva za odrasle, v prvi deseterici najdemo številne slovenske avtorje. V slovenskih knjižnicah so si na podlagi podatkov, ki jih zbira sistem Cobiss, bralci v preteklem letu tako denimo najpogosteje izposojali kriminalko Virus Tadeja Goloba. Med najpogosteje izposojane se še vedno, pet let od izdaje, uvršča tudi avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset. Med slovenskimi avtorji pa bralci pogosto posegajo tudi po psiholoških kriminalkah Irene Svetek, v deseterici najpogosteje izposojenih v vseh knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo in so vključene v sistem Cobiss, je tako njena lanskoletna uspešnica Beli volk, pa tudi Rdeča kapica, ki je luč sveta ugledala eno leto prej. Od tujih avtorjev sta se na sam vrh prebila še italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom Elena Ferrante, kritiki pa jo označujejo za eno največjih literarnih senzacij zadnjega desetletja, in svetovno znani skandinavski pisec kriminalk Jo Nesbø, ki je zaslovel s serijo kriminalk o detektivu Harryju Holu.
V deseterici najpogosteje izposojanih najdemo tudi nabor klasikov, kot so Sofoklej, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Ivan Tavčar, vendar so se na lestvici znašli kot posledica nabora obveznega maturitetnega čtiva.
Tudi v knjigarnah Slovenci pogosto posegamo po slovenskih avtorjih. Pri založbi Beletrina sta se tako med deseterico najpogosteje prodajanih znašli Bronja Žakelj in Irena Svetek, tudi roman Karantena zdravnika, mikrobiologa in imunologa Alojza Ihana ter dve deli prekmurskega kulturnika Ferija Lainščka, Kurji pastir in Murska saga. Na vrhu lestvice sicer kraljuje Drago Jančar, ki se je na prvo mesto uvrstil z romanom O nastanku sveta, v katerem se vrača v čas odraščanja v povojnem Mariboru, drugo mesto pa je osvojil z mojstrsko zasnovanim romanom To noč sem jo videl. V deseterico lani najbolje prodajanih knjig pri Beletrini se je uvrstil samo en tuj avtor, pa še ta že vrsto let živi v Sloveniji in piše o lepotah naše dežele. Gre za Noaha Charneyja in njegovo esejistično delo Slovenology.
V Mladinski knjigi se je na vrh seznama najbolje prodajanih del lanskega leta zavihtel knjižni prvenec Davida Zupančiča Življenje v sivi coni. Sledi Aljoša Bagola, ki je že leta 2020 poskrbel za najbolje prodajano uspešnico Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke, ki je sicer še vedno med najbolje prodajanimi, tokrat pa se je na seznam uvrstil tudi z delom Srečo, prosim. Od slovenskih avtorjev je na seznamu Mladinske knjige tudi kolumnistka in novinarka Dela Irena Štaudohar, radijec Miha Šalehar ter Urška Fartelj s kuharsko uspešnico 220 stopinj poševno: Skupaj za mizo. Od tujih avtorjev sta v deseterici najbolje prodajanih le argentinski psiholog Bernardo Stamateas z izjemno prevajano knjigo Toksični ljudje ter Kristina Kuzmič, spletna vplivnica hrvaško-slovenskih korenin, ki na odprt, duhovit in boleče iskren način govori o ločitvi, depresiji, revščini, vojni, spolnih zlorabah ...
Med najbolje prodajane knjige Cankarjeve založbe lanskega leta se je pričakovano uvrstilo več tujih avtorjev. Na seznam se je s kar tremi deli uvrstila Elena Ferante (Izgubljena hči, Zlagano življenje odraslih in Genialna prijateljica). V deseterici sta tudi dve tuji avtorici, in sicer zgodovinski roman Wolf Hall angleške pisateljice Hilary Mantel ter Ljubice in kraljice: ženske na oblasti priznane italijanske literarne kritičarke Benedette Craveri. Od slovenskih avtorjev so se v deseterici znašle še Svetlana Makarovič, Dijana Matković in Tina Vrščaj. Z izjemo najbolje prodajanega dela Temelji slovenstva, kjer so zbrana pomembna dejstva o razvoju naroda in rabi slovenskega jezika, biografskega dela izpod peresa Gregorja Antoličiča o življenjski zgodbi Maksimilijana I. ter knjige Andreja Rahtena, ki opisuje življenje teologa in politika Antona Korošca, so tako med deseterico najbolje prodajanih knjig Cankarjeve založbe same avtorice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!