Kolumna novinarke N1 Zagreb Ivane Dragičević.
V Tondu, največji soseski filipinske prestolnice Manile, se je rodila punčka Vinice Mabansag.
O njeni družini ne vemo veliko, vemo pa, da je Tondo eden najrevnejših predelov Manile z najvišjo stopnjo kriminala, a tudi eden najgosteje naseljenih krajev na svetu. Vinice se je rodila v svetu, kjer je vedno več neenakosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob rojstvu osemmilijardtega Zemljana objavil izjavo, ki je mnogi niso prebrali. V svetu hrupa, razburjenja, rušenja mednarodnega reda, kot smo ga poznali, naznanitev prvega moža OZN nikogar ne zanima.
Za to rubriko bom skušala reinterpretirati to izjavo in jo zapisati kot pismo mali Vinice. Kdo ve, kam jo bo življenje pripeljalo. Dejstvo, da je postala ime v statistiki, ji bo v svetu, kot ga poznamo danes, nepredvidljivem in negotovem, malo pomagalo.
…
Draga Vinice,
To pismo ti pišem ob tvojem rojstvu, ker si otrok, ki smo ga označili s številko osem. Za to osmico je veliko ničel in za vsemi temi številkami je naraščajoče svetovno prebivalstvo. Kot človeštvo smo napredovali v marsičem, v razvoju znanosti, tehnologije in izboljšanju javnega zdravja. Lahko bi rekli, da živimo v dobi napredka, da je človeštvu boljše kot kadarkoli prej. Vendar te dediščine ne moremo jemati za samoumevno. V osemmilijardnem svetu se več sto milijonov ljudi spopada z lakoto, rekordno število ljudi se seli – imenujemo jih begunci ali migranti, selijo pa se za boljšim življenjem zaradi dolgov, revščine, vojn in podnebnih katastrof.
Draga Vinice, če kot svetovna skupnost ne premostimo prepada med tistimi, ki imajo vse, in tistimi, ki nimajo nič, ustvarjamo svet z osmimi milijardami ljudi, ki je poln napetosti, nezaupanja, kriz in konfliktov in ki kljub temu še vedno narašča.
Čeprav si majhna in še ne veš ničesar o tistem ali drugem svetu, ti tukaj pišem o dejstvih, ki govorijo sama zase. Peščica milijarderjev nadzoruje toliko bogastva, kot ga ima najrevnejša polovica prebivalstva skupaj. Prav si razumela, Vinice, v svetu, v katerem si se rodila, si en odstotek tistih na vrhu lasti petino svetovnega dohodka in ljudje v najbogatejših državah na svetu bodo v povprečju živeli 30 let dlje od tistih v najrevnejših. Svet je v zadnjih desetletjih postal bogatejši in bolj zdrav, vendar se povečujejo tudi neenakosti.
To so, draga deklica, dolgoročni trendi, vendar podnebna kriza in neenakomerno okrevanje po pandemiji te neenakosti postavljata na novo, bolj grozljivo pot.
Emisije CO2 naraščajo, prav tako globalne temperature. Vinice, v tvoji državi, na Filipinih, je vse več poplav in neviht, kot po vsem svetu, hkrati pa suše uničujejo države, ki niso odgovorne za globalno segrevanje. V letih pred tvojim rojstvom smo preživeli veliko vojn, a je v globaliziranem svetu agresija Rusije, stalne članice Varnostnega sveta ZN, na mednarodno priznano državo Ukrajino sprožila energetsko, finančno in prehransko krizo. In spet najbolj trpijo tisti v državah v razvoju. Neenakosti, o katerih ti pišem, v času, v katerem si rojena, najbolj prizadenejo tiste, ki že tako najbolj trpijo, ki trpijo marginalizacijo in diskriminacijo, različne manjšine, dekleta, kot si ti, ženske, kot je tvoja mama.
Številne države na globalnem jugu se spopadajo z velikim dolgom, naraščajočo revščino in lakoto, saj vpliv podnebne krize narašča. Malo možnosti imajo za vlaganje v trajnostno okrevanje po pandemiji, prehod na obnovljive vire energije, izobraževanje za digitalno dobo. Do razvitega sveta se pojavljata jeza in prezir. Strupene delitve in pomanjkanje zaupanja povzročajo zastoj pri reševanju ključnih vprašanj za človeštvo, od podnebja, prek globalnega zdravja do terorizma in jedrske razorožitve.
Te odnose bi morali – pišem ti novembra 2022, na dan tvojega rojstva, Vinice – popraviti, da bi našli rešitve za skupne izzive. Razvite države imajo priložnost obrniti to kolo neenakosti – organiziramo COP27 in G20. Podnebni solidarnostni pakt, paket pomoči državam globalnega juga za naložbe in likvidnost ter odpis in prestrukturiranje dolgov, črnomorska pobuda za žito, ki naj bi stabilizirala trg in povzročila padec cen, pot ruskih gnojil na svetovne trge v času sankcij, ko so se njegove cene potrojile in bo zaradi tega najbolj trpel riž, ki je najbolj zaužito živilo na svetu.
Vendar, draga Vinice, pravijo, da so tudi dobre novice za tistih osem milijard ljudi. Velike priložnosti za tista območja sveta, ki so revna in na katerih je rast prebivalstva največja. Tudi minimalna vlaganja v zdravstvo, izobraževanje in trajnostni razvoj lahko ustvarijo val, ki bo gospodarstvo in življenje popolnoma spremenil. Že v nekaj desetletjih bi lahko najrevnejši na svetu postali motorji novega razvoja. Po trenutnih napovedih bo največji del prihodnje rasti svetovnega prebivalstva v podsaharski Afriki – z zdajšnjih 1,4 milijarde se bo do leta 2050 število prebivalcev na afriški celini povečalo na približno dve milijardi in pol. Do konca stoletja bo v Afriki živelo približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Svet se spreminja, Vinice, vendar verjamem v človeško solidarnost. Mahatma Gandi je nekoč rekel, da ima svet dovolj za potrebe vseh, vendar ne za pohlep vseh. Lahko vzpostavimo zaupanje? Sveta, kot ga boš ti poznala, ne bom doživel. Vendar mi napiši pismo, ko odrasteš, in mi povej, ali smo izdali sami sebe ali pa smo kaj spremenili.
Tvoj Antonio Guterres, podprt z roko avtorice te kolumne.
***
Ivana Dragičević je zunanjepolitična novinarka N1 Zagreb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje