Začelo se je z molilci na mestnih trgih

Mnenja 07. Dec 202219:3814 komentarjev
javna molitev, trg bana josipa jelačića, zagreb, molitev
Foto: 40 dana za život - Hrvatska za Život/FACEBOOK

Legendarni hrvaški kolumnist Boris Dežulović je pred nekaj dnevi napisal spodnjo kolumno, ki močno odmeva.

Začelo se je z molilci na mestnih trgih.

Ko so prve skupine verskih fanatikov s transparenti zavzele glavni trg metropole, obredno častile Boga – molile, da bi moški spet postali duhovne družinske avtoritete, ki bodo pogumno širile vero, in prosile za vrnitev k tradicionalnim moralnim vrednotam, kot so predzakonska čistost, spodobnost oblačenja in vedenja žensk na javnih mestih – so bile prav ganljivo smešne. Poleg redkih debelih in brkatih moških srednjih let je bilo tu še nekaj zaljubljenih parov študentov in študentk, ugreznjenih v predporočno umazanijo, in razigranih deklet v kratkih krilih in vrtoglavo globokih izrezih, fotoreporterji pa so vidno uživali v beleženju teh učinkovitih posnetkov, ki so prikazovali kontrast med novim in starim, modernim in tradicionalnim, napredkom in srednjim vekom.

Boris Dežulović
Boris Dežulović (Foto: Tanja Draškić Savić)

Mladina se je brez sramu norčevala iz molilcev v tragičnem nesporazumu z lastnim časom in zgodovino, sekularisti in borci za človekove pravice so zakonodajalce pozvali, naj preprečijo agresivne vdore verskih fanatikov v javni prostor, in opominjali, da njihova sporočila nevarno dišijo po časih, ko so bile ženske le premoženje moških, ampak politiki so odmahnili z rokami, češ da se morajo ukvarjati s pomembnejšimi temami.

Pomembnejših tem pa je vsekakor bilo čez glavo. Hladna vojna je bila na vrhuncu, Američani in Rusi so spet grozili z balističnimi izstrelki in jedrskimi bombami in državo je bilo treba držati vezano na zahodne zaveznike. Denar in energenti so bili še vedno nekoliko bolj donosne zahodne vrednote kot mini krila, dekolteji in človekove pravice.

Nato so se molilci začeli pojavljati tudi v drugih mestih.

Potem je bilo molilcev na mestnih trgih in ulicah vsakič več.

Nato se je molilcem začelo pridruževati vse več mladih, tudi študentov in žensk.

Nato so molilci zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma.

Potem je postalo malo manj smešno.

Le nekaj let po tem, ko so prve skupine moških začele obredno častiti Boga na mestnih trgih, prositi, da bi spet postali duhovne družinske avtoritete, in moliti za vrnitev k tradicionalnim moralnim vrednotam, kot so predzakonska čistost in spodobno oblačenje in vedenje na javnih mestih, je bil razpisan referendum z enim samim vprašanjem: ali naj Iran postane ustavna islamska republika? Da bi pridobili čim več glasov med mladimi, so starostno mejo za volilno pravico znižali na šestnajst let. A za to niti ni bilo veliko potrebe – referendum 30. marca 1979 je uspel s prepričljivimi 98,3 odstotka glasov.

Da, Iran. Kaj pa ste mislili?

Tako sta pred 43 leti ajatola Homeini in nova revolucionarna vlada ustanovila Islamsko republiko Iran in šeriatsko versko policijo, da bi se nadzorovala vrnitev iranske družbe k “tradicionalnim vrednotam”. Potem ko so moški spet postali “duhovne družinske avtoritete, ki bodo pogumno širile vero”, je bila obveznost nošenja hidžaba najprej uvedena za vse ženske, zaposlene v javnih ustanovah, štiri leta kasneje pa še za vse ženske in dekleta ne glede na vero in državljanstvo.

Končno se je leta 2006 razvpita verska policija preoblikovala in organizirala v patrulje gašt-e-eršad, bolj znane kot “moralna policija”. Isti debeli in brkati fanatiki, ki so po mestnih ulicah in trgih obredno molili boga za predzakonsko čistost in primerno oblačenje, so zdaj kot oborožene “duhovne oblasti” surovo preganjali tiste, ki so se jim smejali, aretirali zaljubljene pare, ugreznjene v predporočno umazanijo, in bičali dekleta z nepokritimi glavami in naličenimi očmi.

Da, Iran.

Pred tremi meseci, 13. septembra 2022, je patrulja moralne policije v Teheranu aretirala dvaindvajsetletno kurdsko dekle Mahso Amini zaradi kršitve šeriatskega zakona o primernem oblačenju. Nesrečnico so odpeljali v pripor, kjer so jo surovo pretepli. Tri dni pozneje je Mahsa umrla v teheranski bolnišnici Kasra, uradno zaradi srčnega infarkta. Naslednji dan pa je vodja teheranske policije uradno sporočil, da so jo pridržali zaradi nošenja ozkih hlač in neprimernega nošenja hidžaba: videlo se je namreč več las, ki so štrleli iz hidžaba, kot je bilo dovoljeno.

Dva dni po smrti Mahse Amini so po Iranu vzplamtele demonstracije. Tri dni pozneje so v Urmiji ubili prvega demonstranta. Po štirih dneh so proteste organizirali v šestnajstih od enaintridesetih iranskih provinc. Po petih dneh so protestniki v Teheranu začeli napadati policijske postaje in zažigati policijske avtomobile. Dva tedna po Mahsini smrti je policija streljala na demonstrante v Zahedanu in ubila najmanj štirideset ljudi. Dvaindvajset dni po smrti Mahse Amini, v soboto, 8. oktobra 2022, se je vsa država dušila v solzivcu in dimu, nevladna organizacija Iran Human Rights pa je sporočila, da je policija do tega dne ubila 185 ljudi.

Isto soboto, 8. oktobra, 3.800 kilometrov zahodneje, se je na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu pojavila skupina približno petdesetih moških s transparenti, ki so zasedli glavni trg metropole, obredno častili Boga in zahtevali vrnitev k tradicionalnim moralnim vrednotam.

Da, Hrvaška.

Od takrat se vsako prvo soboto na trgih hrvaških mest zberejo molilci, imenovani Vitezi brezmadežnega srca Marijinega, in kleče na kolenih molijo rožni venec k blaženi Devici Mariji, da bi moški spet postali duhovne družinske avtoritete, ki bodo pogumno širile vero, molijo pa tudi za vrnitev tradicionalnih vrednot, kot so predzakonska čistost in spodobno oblačenje in vedenje žensk na javnih mestih.

Poleg redkih debelih in brkatih fanatikov srednjih let se sprehajajo zaljubljeni pari – študenti, ugreznjeni v predporočno umazanijo, in razigrana dekleta v kratkih krilih in vrtoglavo globokih dekoltejih, fotoreporterji hrvaških časopisov pa vidno uživajo v beleženju teh učinkovitih posnetkov, ki prikazujejo kontrast med novim in starim, modernim in tradicionalnim, napredkom in srednjim vekom.

Mladina na spletu se brez sramu norčuje iz molilcev v tragičnem nesporazumu z lastnim časom in zgodovino, sekularisti pozivajo zakonodajalce, naj preprečijo agresivne vdore verskih fanatikov v javni prostor, in opozarjajo, da njihova sporočila nevarno dišijo po časih, ko so bile ženske le premoženje moških, politiki pa seveda odmahujejo z rokami, ker se ukvarjajo s pomembnejšimi temami.

Vsekakor je pomembnejših tem čez glavo. Hladna vojna je spet na vrhuncu, Američani in Rusi znova grozijo z balističnimi izstrelki in jedrskimi bombami in državo je treba držati vezano na zahodne zaveznike. Denar in energenti so še vedno nekoliko bolj donosne zahodne vrednote kot mini krila, dekolteji in človekove pravice.

V soboto, 3. decembra 2022, je pod ogromnim pritiskom ljudstva, ki so ga vodile uporniške ženske – na vrhuncu vala demonstracij, v katerih je bilo ubitih že 450 ljudi – glavni državni tožilec Islamske republike Iran, Muhamad Jafar Montazeri, napovedal razpustitev zloglasnega gašt-e-eršada, bolj znanega kot moralna policija, in razmišljal o morebitni ukinitvi zakonske obveznosti primernega oblačenja in nošenja hidžaba.

Iranski možje so bili, tako rekoč, na kolenih.

Istega 3. decembra, ko so Iranke slavile veliko zmago, so 3.800 kilometrov zahodneje, na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu, tretjo soboto zaporedoma na kolenih klečali tudi znameniti Vitezi brezmadežnega srca Marijinega. Tokrat jih je bilo nekaj sto in med njimi 50 žensk, ki so skupaj z njimi molile rožni venec k blaženi Devici Mariji, da bi moški ponovno postali duhovne družinske avtoritete, ki bi pogumno širile vero in se zavzemale za tradicionalne moralne vrednote, predzakonsko čistost in primerna ženska oblačila.

Da, Hrvaška. Kaj pa ste mislili?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar