V Sloveniji se radi pohvalimo s tem, da imamo pravico do pitne vode zapisano v ustavi, a po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 140 tisoč prebivalcev nima dostopa do čiste pitne vode. Ali nimajo vodovoda ali pa je voda, ki jo dobijo, onesnažena. Če bo novela Zakona o vodah, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje, začela veljati, bo dostop do pitne vode še bolj ogrožen, so na novinarski konferenci opozorili pobudniki referenduma.
Ko minister za okolje in prostor Andrej Vizjak trdi, da novela zakona dodatno ščiti pitno vodo, zavaja, trdi Jan Štrukelj iz Mladih za podnebno pravičnost, ene od organizacij pobudnic referenduma.
Po podatkih NIJZ živi v Sloveniji 140 tisoč ljudi, ki imajo vsakodnevno težave z dostopom do pitne vode. V številnih krajih imajo poleti zaradi suš težave z akumulacijo pitne vode, zaradi podnebnih sprememb pa se bo stanje le še poslabševalo.
“Samo v zadnjem tednu je oskrba s pitno vodo motena na območju Pijave Gorice in Letošča v občinah Moravče, Nazarje, Mozirje in Rečica, v občini Hoče – Slivnica, kjer je vodno zajetje onesnaženo zaradi nezakonitega odlaganja komunalnega blata, pa prebivalcem vodo dostavljajo gasilci. Če ne omenjamo Anhovega, kjer je voda onesnažena s težkimi kovinami, ki jih s prekuhavanjem ni mogoče izločiti, denarja za nov vodovod pa ni,” je povedal Štrukelj.
Pravica do pitne vode je tako že zdaj za marsikaterega prebivalca zgolj mrtva črka na papirju, so še opozorili pobudniki referenduma, ki ljudi pozivajo, naj v nedeljo, 11. julija, glasujejo proti noveli zakona o vodah.
“Z vsako gradnjo, če je ta še tako preprosta, ogrozimo svoj priobalni pas, ki deluje kot superfilter za podzemno vodo, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Z novimi objekti, za katere po novem zakonu ne bi bilo treba pridobiti gradbenih dovoljenj, bo ta še bolj ogrožena,” je opozoril predstavnik Mladih za podnebno pravičnost.
“Doslej so bile gradnje ob vodi izjemoma dovoljene le v naseljih. V nasprotju z obstoječim pa bi novi zakon dovolil gradnje tudi v naravi,” je opozorila biologinja in okoljska aktivistka Brina Sotenšek. “Poleg tega bi novi zakon dovolil tudi gradnjo neposredno ob vodi, na vodnih zemljiščih, česar obstoječi zakon ne dopušča.”
Zakon omogoča tudi privatizacijo obale in rečnih bregov, so še prepričani pobudniki referenduma. “Objekti v javni rabi, gradnjo katerih dopušča novela, so lahko v zasebni lasti. Dostop do vode bo tako lahko onemogočen ali pa bomo zanj morali plačevati,” je dodala Brina Sotenšek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje