Letošnja akcija 40 dni brez alkohola posebno pozornost namenja otrokom in svojcem alkoholikov, poteka pa pod sloganom Beseda zdravi. Leta 2021 smo v Sloveniji po podatkih NIJZ popili več alkohola kot leto prej. Posebej zaskrbljujoče je stanje pri mladih. V posledicah nesreč, ki so bile povzročene pod vplivom alkohola, je lani umrlo 17 oseb.
Začenja se že 18. preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Tokrat poteka pod naslovom Beseda zdravi, posebno pozornost pa namenja otrokom in drugim svojcem alkoholikov, saj prekomerno pitje povzroča veliko stisk, pri tem pa lahko pomaga pogovor. Podatki o porabi alkohola niso spodbudni, pristojne skrbi pitje med mladimi.
Tretjina družin, ki se na Karitas obrnejo po pomoč, ima v svoji sredi problem alkoholizma. Na podlagi programov, ki jih izvajajo, v Slovenski karitas ocenjujejo, da je v Sloveniji več kot 70.000 otrok, ki se srečujejo z alkoholikom v svoji družini. To ima posledice za otroke, predvsem tam, kjer se pojavljajo tudi nasilje, zlorabe in zanemarjanje, je dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Glavno sporočilo akcije 40 dni brez alkohola je zato poziv vsem, naj nekaj naredimo, da otrokom ne bomo jemali njihovega otroštva, je poudaril.
Akcija 40 dni brez alkohola sovpada s postnim časom, ki se začenja z današnjo pepelnično sredo in je po cerkvenem koledarju čas priprave na veliko noč, ki bo 9. aprila. Akcija poteka od danes do sobote, 8. aprila, kar je sicer nekoliko več kot 40 koledarskih dni.
Si pa pri Slovenski karitas želijo, da bi se lahko akcija, ki je v tem obdobju predvsem spodbuda k odpovedi alkoholu kot znamenju solidarnosti z vsemi, ki zaradi alkohola trpijo, pravzaprav lahko odvijala skozi vse leto. Skupni cilj vseh preventivnih aktivnosti in sodelujočih v akciji je namreč vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola. Z vsemi aktivnostmi želijo sporočiti, da obstaja veliko alternativ pitju alkohola in tudi veliko možnosti za pomoč vsem, ki se zaradi tega soočajo s posledicami in stiskami.
Soorganizatorji akcije so poleg Slovenske karitas še Javna agencija RS za varnost prometa, Zavod Med.Over.Net in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), v akciji sodelujejo tudi številne druge organizacije in društva, mediji in letos tudi najmanj 15 knjižnic. Ambasadorja letošnje akcije sta igralca in TV voditelja Nika Rozman in Nik Škrlec.
Po podatkih NIJZ je registrirana poraba v letu 2021 znašala kar 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. “Številka, ki je bila še leto prej skoraj za liter nižja. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače porabe, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi akcije izpostavila psihologinja Karmen Henigsman z NIJZ.
Zloraba alkohola pogosto vzrok prometnih nesreč
Kot zaskrbljujoče je izpostavila stanje pri mladih. “Podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden,” je povedala in opozorila na negativne posledice pitja na telo. Zato je po njenem pomembno, da odrasli ponudijo primeren zgled.
Tudi nekateri podatki glede varnosti v prometu v povezavi z alkoholom niso spodbudni. Zloraba alkohola v prometu je lani botrovala skoraj 1600 prometnim nesrečam, kar je pet odstotkov več kot v letu 2021. V posledicah teh nesreč je umrlo 17 udeležencev, kar pa je 54 odstotkov manj kot v letu prej, je povedala v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser.
Opozorila je na “izjemno nevarno prepričanje”, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Lani je namreč zaradi povzročiteljev prometnih nesreč, ki so imeli v krvi dovoljeno mejo alkohola, v skoraj 300 prometnih nesrečah umrlo šest ljudi.
Izpostavila je tudi nevarno kombinacijo alkohola in drog v prometu ter na problematiko mladih alkoholiziranih povzročiteljev nesreč. “Zelo nas žalosti, da je bilo lani sedem mladostnikov v starosti od 15 do 17 let, ki so pod vplivom alkohola povzročili prometno nesrečo,” je dejala.
“Spregovoriti o alkoholizmu je težje kot povedati, da imaš sladkorno bolezen ali raka. Breme družinske stigme je veliko, na srečo pa imamo precej organizacij in programov, ki pomagajo v takšnih težavah,” pa je dejala Andreja Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net. Predstavila je številne možnosti pomoči in tudi novost, spletno aplikacijo eSOS, ki anonimno pomaga pri prepoznavi socialnih stisk.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje