Zaradi napak v zdravstvenih informacijskih sistemih je bilo v zadnjih tednih izbrisanih 5.977 napotnic s termini za preglede in posege. Te paciente bodo morali zdaj izvajalci poklicati in jih naročiti na novo, splošni zdravniki pa jim bodo morali dati nove napotnice. Na ministrstvu za zdravje ob tem opozarjajo, da se z odpravljanjem informacijskih napak končno začenjajo kazati razlogi za težave v zdravstvenem sistemu.
V zadnjem mesecu dni so se ponovno pokazale težave s podatki v zdravstvu. Ker je ministrstvo za zdravje po dveh letih in pol spet sprožilo zakonsko določbo o brisanju pacientov iz čakalnih seznamov, se je razkrilo, da izvajalci niso ustrezno sporočali podatkov v sistem eNaročanja, so danes pojasnjevali predstavniki ministrstva. Zaradi napačnih podatkov o tem, ali so oziroma zakaj niso pacienti prišli na dogovorjen termin, je sistem avtomatično, a neupravičeno izbrisal termine, ki so jih imeli ti pacienti dogovorjene v prihodnosti, je bilo razumeti pojasnila.
Problem pri napotnicah z več termini
“Na nikogar ne prelagamo krivde,” je poudarila Alenka Kolar, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje. “Ampak ne ministrstvo ne nacionalni inštitut za javno zdravje ne moreta posegati v informacijske sisteme izvajalcev,” je dodala.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ima podatke o izbrisanih, je povedala. Zato je verjetno najbolje, da NIJZ podatke o njih pošlje izvajalcem, pri katerih so imeli dogovorjen termin, nato pa jih izvajalci pokličejo in se dogovorijo za nove termine, je predvidevala. Dodatne obremenitve lahko pričakujejo tudi zdravniki na primarni ravni, saj bodo morali za te paciente izdati napotnice, kakršne so enkrat že.
Mora pa tudi vsak od izvajalcev ugotoviti, kaj je šlo narobe, sicer se bodo napake ponavljale in neupravičeno bodo izbrisani novi pacienti, je opozorila. “Večkrat se mora vsak od nas vprašati, česa ne znam, za kaj sem kriv, kaj je šlo narobe. Vsi bomo lažje živeli, če ne bomo samo kazali s prstom en na drugega,” je povedala.
Oseb, ki jim je bila narejena škoda, naj bi bilo 5.977, je dejala Alenka Kolar. Gre za število napotnic, na podlagi katerih so imeli pacienti dogovorjen en ali več terminov, v zadnjem mesecu pa so bile te napotnice in termini izbrisani.
Problem so bili torej tisti pacienti, ki so imeli na določeno napotnico dogovorjenih več terminov, nekatere v preteklosti in nekatere v prihodnosti. “Nekdo je imel morda pet terminov in potem ga na enega ni bilo, potem pa je imel še 10 terminov, in mi smo mu pobrisali teh 10 terminov, ker ga na tega enega ni bilo ali pa je šlo nekaj narobe v informacijskem sistemu,” je ponazorila Alenka Kolar.
Neupravičeno izbrisani
Nekaj od teh 5.977 napotnic je bilo najverjetneje izbrisanih v skladu s 15 b. členom zakona o pacientovih pravicah. Ta določa, da se napotnica (in nanjo vezani termin) izbriše, če pacient na enega od dogovorjenih terminov ne pride in izvajalcu ne pošlje pisnega sporočila o opravičljivih razlogih za odsotnost. Pacient ima 30 dni časa, da pošlje sporočilo.
Nekaj od teh 5977 pa je bilo očitno izbrisanih neupravičeno. Znano je na primer, da je sistem v zdravstvenem domu Idrija izbrisal 11 oseb, pri katerih je bil termin odpovedan in prestavljen zaradi bolezni zdravnice.
Ker programski sistem eNaročanje, ki ga upravlja NIJZ, napotnice izbriše avtomatično, je imel sistem očitno napačne podatke. Za nekatere paciente očitno ni bilo podatka, da so na dogovorjeni termin prišli ali pa da so odsotnost pravočasno opravičili. Ker to izvajalci niso označili, je sistem prepoznal, da so bili neupravičeno odsotni. Če je od termina minilo več kot 30 dni, jih je sistem izbrisal.
Zakaj se je to zgodilo zdaj?
Informacijska storitev izbrisa napotnic v skladu z omenjenim 15. b členom dve leti in pol ni delovala. 23. marca 2020 je bila izključena, ker je epidemija covida v veliki meri ustavila redno delovanje zdravstvenega sistema.
26. septembra letos je ministrstvo za zdravje prek združenja zdravstvenih zavodov obvestilo izvajalce zdravstvenih storitev, da bo storitev 10. oktobra ponovno vklopljena, in jih prosilo, da preverijo, kaj se bo zgodilo, je danes povedala Alenka Kolar. Čeprav so sodelavke združenja nekatere večje izvajalce tudi poklicale, od izvajalcev do 10. oktobra ni prišlo nobeno vprašanje ali opozorilo, je dodala.
“19. oktobra pa je klicala ena koncesionarka, da so se pobrisali njeni pacienti,” je pojasnila, “NIJZ je takoj pristopil. Pokazali so ji, katere napotnice so bile pobrisane, kaj se je zgodilo, gospa je sama priznala, da so nekaj delali narobe v informacijskem sistemu, se zahvalila in je popravila svoj sistem.”
Dva dneva pozneje je nastala še malo večja panika, je nadaljevala, saj je eden večjih zdravstvenih domov javil, da ima velike težave. “Takrat smo začasno ustavili delovanje tega servisa, jim dali deset dni in jih prosili, naj pogledajo, kaj se v sistemu dogaja, zakaj se brišejo pacienti, kaj prihaja iz njihovih sistemov v sistem eNaročanje.,” je dejala Alenka Kolar.
Obvestili so tudi vseh osem programskih hiš, ki nudijo programsko opremo, prek katere so izvajalci povezani s sistemom eNaročanje. Kljub temu pa je po 1. novembru, ko je bila storitev spet vklopljena, prišlo do težav.
“Minister in jaz ne piševa obvestil zavodom zato, ker nimava česa početi,” je apelirala Alenka Kolar, “piševa jih zato, da bi stvari delovale in da bi bile v čakalnih seznamih sledljive in pregledne.”
Od vklopa storitve do včeraj zvečer je bilo po podatkih NIJZ izbrisanih 424.732 napotnic, ki so bile izdane 294.148 osebam. Gre za napotnice iz obdobja zadnjih 2,5 let, je opozorila Alenka Kolar. “Na mesec pride v sistem pol milijona napotnic,” je pojasnila.
Velika večina izbrisanih ni imela dogovorjenih terminov po 10. oktobru 2022. “To so lahko na primer pacienti, ki so imeli eno samo naročilo v letu 2021, na katerega niso prišli ali pa samo ni bilo sporočeno, da so prišli,” je ponazorila Kolar. Šlo je torej za brisanje starih oziroma preteklih terminov v skladu s 15. členom zakona o pacientovih pravicah ali na podlagi napačnih podatkov, da zdravstvena storitev ni bila izvedena. Ti pacienti nikoli ne bodo izvedeli, da so bili izbrisani in tudi težav ne bodo imeli zaradi tega, je predvidela.
Dodala je še, da je bilo največ izbrisanih terminov za rentgensko slikanje pljuč. Za to storitev čakalne dobe praktično ni, izvajalci pa jo opravljajo tako hitro, da je lažje razumeti, zakaj pozabijo odkljukati, da so jo opravili.
Izbrisanih napotnic z enim ali več termini v prihodnosti pa je bilo, kot omenjeno, 5.977. “Tem je bila res narejena škoda, če seveda ni neopravičeno izostal iz termina,” je pojasnila Alenka Kolar.
Na poti k boljšim podatkom
Eden od razlogov za težavo je po njenem decentraliziranost informacijskih sistemov v zdravstvu. Izvajalci namreč uporabljajo eno od osmih programskih aplikacij, ki so na voljo, te pa se ločeno nadgrajujejo in posodabljajo. Ker jih je toliko, jih je tudi težje nadzirati, je omenila. Hkrati pa je po njenem očitno tudi, da se zaposleni pri izvajalcih niso naučili, kako pomembno je sporočati prave podatke.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je poudaril, da na ministrstvu ne iščejo krivca, ampak želijo povezati informacijske sisteme NIJZ, ministrstva ter zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Izvajalci namreč podatke o opravljenih storitvah sporočajo tudi ZZZS, saj na podlagi tega dobijo plačilo. Zato so podatki ZZZS najverjetneje veliko bolj točni kot podatki NIJZ, ki te podatke potrebuje “samo” za upravljanje čakalnih dob.
Alenka Kolar pa je omenila tudi, da ima zdravstveni sistem večje težave. Omenila je, da je kar 4 milijone tako imenovanih okvirnih terminov v preteklosti. Ogromno je torej pacientov, ki so jim sporočili, kdaj naj bi okvirno prišli na vrsto za pregled ali poseg, ta okvirni datum pa je že minil. “Tem je treba dati termin ali pa ugotoviti, če so storitev že opravili,” je dejala. Vendar izvajalci odgovarjajo, da jim preprosto ne morejo dati fiksnega termina, saj za to nimajo zmogljivosti.
Zato je ugotavljanje in odpravljanje napak v podatkih koristno, meni Alenka Kolar. “Zdaj nam začenja informatika kazati na napake v organizaciji dela, kje manjkajo zdravniki, kje aparati … Prvič se kažejo problemi, ki niso informacijsko tehnološki,” pojasnjuje.
V NSi zahteva nujno sejo odbora za zdravstvo
Poslanska skupina NSi bo še danes vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zdravstvo, kjer bodo med drugim zahtevali “odgovornost z imeni in priimki”, je napovedal poslanec NSi Jožef Horvat. Izbris terminov zdravstvenih storitev 5977 posameznikom, ki se storitev še niso udeležili, je nesprejemljiv, je po poročanju STA povedal na novinarski konferenci. Po njegovem mnenju se kaže, da so se na ministrstvu za zdravje skrajševanja čakalnih vrst lotili povsem amatersko. “V NSi se ne moremo znebiti občutka, da ministrstvo za zdravje do krajšanja čakalnih dob skuša priti s fiktivnim brisanjem napotnic bolnikov, pri čemer se brišejo tudi veljavne napotnice,” je dejal. Tako po njegovih besedah nekateri bolniki ostanejo brez napotnice in zdravstvene storitve. Zato bodo zahtevali, da ministrstvo tem bolnikom zagotovi, da bodo na pregled prišli takoj in se ne bodo zopet uvrstili na konec čakalne vrste. Napaka je bila po njegovem mnenju namreč storjena na strani ministrstva. “V NSi se nam zdi nesprejemljivo, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne morejo priti do storitev, ki jih dejansko plačujejo,” je še izpostavil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje