Na vseh treh javnih univerzah poteka stavka zaposlenih. Odpadla so predavanja, vključno z napovedanimi izpiti ter zagovori zaključnih del, zastalo je tudi raziskovalno delo. "Vlada nas ne jemlje resno in nam pošilja žaljive ponudbe," je poudaril predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič.
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) nadaljuje s stavko, ki so jo začeli marca lani. Danes je tako na fakultetah vseh treh javnih univerz, torej v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem, odpadel pedagoški proces, ni izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del. Prav tako ni uradnih ur v strokovnih službah, zaprte so knjižnice, v času stavke ni vzdrževanja informacijskih sistemov.
Kot je v uvodu povedal predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič, so se za stavko odločili, saj se vlada po njegovih besedah spreneveda. “Ne jemlje nas resno in nam pošilja žaljive ponudbe o našem delu,” je dejal Kovačič. “Vlada je ponudila nekaj, kar povečuje plačni razpon med visokošolskimi učitelji in drugimi sodelavci, čeprav bi to morala zmanjšati, skupini J, ki jo predstavlja podporno osebje, pa ne ponuja tako rekoč ničesar,” je pojasnil. Po vsem tem sklepa, da verjetno tudi resorno ministrstvo nima mandata za kakršenkoli vsebinski dogovor.
VSS med drugim zahteva redno usklajevanje plač z inflacijo, skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ustrezen dvig plač pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu ter odpravo plačnih krivic.
“Prenizke plače imajo visokošolski sodelavci brez doktorata, katastrofalno nizke so tudi plače lektorjev in bibliotekarjev, slab je nabor delovnih mest informatikov, nasploh pa imajo nizke plače na delovnih mestih v skupini J,” je predstavil Kovačič. Zahtevajo tudi izboljšanje pogojev za delo, pa tudi umik predloga črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu.
Njegov nagovor si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
“Čestitam za pogum in odločenost za stavko,” je povedal Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.
Po njegovih besedah se je v preteklosti pokazalo, da je položaj zaposlenih možno izboljšati z upiranjem vladi. “Visokošolski sindikat stavka zaradi neresnega in podcenjujočega odnosa do zaposlenih ter nepripravljenosti vlade pri reševanju težav v visokem šolstvu.” Po njegovih navedbah vlada zavlačuje s pogajanji. “Spreminja svoja izhodišča, obljubljala je, da bo realizirala zahteve iz prejšnje vlade. Nekatere so bile realizirane, pri nekaterih pa je požrla dano besedo,” je dejal. Počivavšek iz predloga o odpravi plačnih nesorazmerij, ki je bil predstavljen v torek, sklepa, da se vlada ne zaveda kompleksnosti javnega sektorja in sistema plač. “Ali pa včerajšnji predlog predstavlja provokacijo ali norčevanje iz javnih uslužbencev,” se je vprašal Počivavšek.
Njegov nagovor si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Stavko poleg dekanov in rektorjev univerz v Ljubljani in Mariboru podpirajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Po nagovorih na ljubljanski filozofski fakulteti so se stavkajoči odpravili pred sedež vlade. Tam so vlado pozvali k spoštovanju univerze.
V Mariboru nekateri izpiti in klinične vaje
Na mariborski univerzi so izjemoma izvedli le nekatere izpite in klinične vaje, ki jih ni bilo mogoče odpovedati, je predstavil predsednik sindikata v Mariboru Andrej Vogrin.
Ob tem se je zahvalil študentom, ki razumejo njihov položaj in razloge, da danes niso mogli priti na predavanja in vaje, vsem zaposlenim, ki podpirajo stavko, pa tudi rektorju univerze Zdravku Kačiču, ki jim je izrazil podporo in jim omogočil, da stavka poteka tako, kot mora potekati.
Kot je povedala generalna sekretarka sindikata zaposlenih na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič, stavkajo, ker imajo dovolj ignorance vlade in dejstva, da je ob tem, da so na referendumu izglasovali posebno ministrstvo za visoko šolstvo, zdaj njihov položaj še slabši. Imamo občutek, da ministra pravzaprav ni, je dejala.
Poudarila je, da se zavzemajo za vse poklicne skupine znotraj visokega šolstva, saj so sindikat dejavnosti in jim niso pomembni samo pedagoški delavci in raziskovalci, pač pa tudi ostali strokovni in tehnični sodelavci, lektorji, bibliotekarji in drugi, ki omogočajo, da se na univerzi razvija znanje.
“Univerza ni podjetje, pač pa skupnost profesorjev, študentov in ostalih zaposlenih, zato protestiramo proti nekaterim mehanizmom, ki jih skušajo uveljaviti, in izhajajo iz logike korporativnega upravljanja,” je dodala Javornik Krečič.
V VSS so medtem že napovedali, da bodo stavko nadaljevali dokler vlada “univerz ne vzame resno” in delo znova prekinili 13. in 14. junija, če pristojni s sindikatom ne bodo sklenili stavkovnega sporazuma. Če bo treba, bodo s stavko nadaljevali tudi v naslednjem študijskem letu. V tem smislu je Kovačič napovedal možnost stopnjevanja z novimi oblikami, ki “morda ne bodo zgolj akademske”.
Minister Papič stavko obžaluje
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič obžaluje stavko visokošolskega sindikata. Minister je v izjavi za STA dejal, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da so razrešili praktično vse zadeve, ki niso vezane na odpravo plačnih nesorazmerij. “Včeraj so potekala pogajanja na krovni ravni, predstavljena so bila vladna izhodišča. Zdaj so postavljeni pogoji, da se premaknejo stvari tudi na tem področju in resnično upam na konstruktivni pristop visokošolskega sindikata,” je še dodal.
Glede novele zakona o visokem šolstvu, ki je že v obravnavi, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije poudarjajo, da ne spreminja dekanov v direktorje, kot trdi sindikat. Zaradi ohranitve stika visokošolskega učitelja, ki opravlja funkcijo dekana, z njegovim pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim področjem, novela dekanu dopušča (ne zahteva) opravljanje neposredne pedagoške obveznosti in drugih nalog, da ostane v stiku z osnovnim poslanstvom – izobraževanje, raziskovanje, so zapisali.
Glede očitkov o škodljivosti šele načrtovane prenove visokošolske zakonodaje pa ponavljajo, da ne obstaja predlog nove visokošolske zakonodaje, ki bi predvidevala omejevanje avtonomije univerz in njihovih članic. Delovna skupina, ki pripravlja predlog sprememb in v kateri sodeluje tudi predstavnik visokošolskega sindikata, se sestaja na 14 dni in razpravlja o različnih možnostih. Predlog prenove visokošolske zakonodaje bo delovna skupina podala do konca letošnjega leta, nato bo šel predlog v javno obravnavo, so še dodali na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje