Ali je nacionalno pravo nadrejeno evropskemu?

Slovenija 30. Nov. 202119:455 komentarjev
Delite:
Gregor Perič v DZ
Foto: Bobo

Vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je v oddaji Studio City dejal, da je nacionalno pravo po njegovem mnenju nadrejeno pravu EU. To je sicer danes zanikal. V kakšnem odnosu sta torej pravo EU in pravo posamezne članice?

Vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je včeraj v oddaji Studio City dejal, da je slovensko pravo nadrejeno pravu EU. Danes se je na kritike odzval na Twitterju, rekoč, da “to nikakor ne drži” in za napačno razumevanje njegovih besed okrivil voditeljevo skakanje v besedo.

Kaj je torej Perič mislil oziroma želel povedati? Dejstvo je, da ob dodatnem vprašanju voditelja Marcela Štefančiča, ali naj gre Slovenija po poti Poljske (ki je v primeru disciplinskih postopkov proti sodnikom vztrajala pri nadrejenosti nacionalnega prava), Perič stališč Poljske ni obsodil. Za boljše razumevanje prilagamo prepis dela pogovora.

Na vprašanje, ali je slovensko pravo nadrejeno ali podrejeno evropskemu pravu, je Perič odgovoril: “Imamo rešitve oziroma področja, kjer je pravo nadrejeno in … Ampak v osnovi vemo, čemu so namenjene direktive in uredbe.”

“Je ali ni?” je vztrajal voditelj.

“Je.”

“Je podrejeno ali nadrejeno?” je ponovno vprašal Štefančič.

“Nadrejeno.”

“Ali naj gre Slovenija po poti Poljske?”

“Poljska je odprla eno zanimivo vprašanje, ki bo lahko na nek način razrezalo Evropsko unijo,” je dejal Perič.

Hojnik: Pravo EU je vedno primarno

Dr. Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru pravi, da je evropsko pravo vedno primarno. “So nekatera področja, kjer pravo EU sploh ne obstaja oziroma EU nima pristojnosti sprejemati zavezujoče zakonodaje. Povsod, kjer je, pa je pravo EU nad nacionalnim.” Hojnik dodaja, da je več kot 80 odstotkov področij pokritih s pravom EU. Med tistimi, ki ostajajo v pristojnosti nacionalnega prava, so po njenih besedah denimo stvarno pravo, dedno pravo, družinsko pravo.

“Ne gre za to, da aparat EU doseže svoje ali da nekdo zmaga, ampak za to, da se slovenski državljani in slovenska podjetja v nasprotnem primeru ne bi mogla več sklicevati na pravo EU. Ne bi se torej mogli zanašati na to, da so pravice, ki nam jih podeljuje pravo EU, tudi naše pravice. V tem primeru kljub formalnemu članstvu država po mojem mnenju praktično ne bi bila več članica EU,” opozarja sogovornica.

Na vprašanje, ali jo skrbi evroskepticizem v slovenski politiki, Hojnik odgovarja, da ne. “Zelo velik delež slovenskih državljanov podpira članstvo Slovenije v EU. Politika, ki bi želela posegati v to, bi po mojem mnenju izgubila podporo.”

Nasprotovanje načelu primarnosti ima sicer že dolgo brado in se ni rodilo na vzhodu EU, še pravi Hojnik. Zapisano je bilo že v Evropski ustavi, čemur je nasprotovalo več držav. “Bile so govorice, da je takrat sama britanska kraljica spraševala, mar je res pravo EU nad njihovim nacionalnim,” še pove sogovornica. Pozneje so zaradi nasprotovanja nekaterih držav to načelo umaknili iz Lizbonske pogodbe, ki je sledila propadlemu projektu Evropske ustave, tako da je danes zapisano zgolj v prilogi k Lizbonski pogodbi, kjer je zapisano, da načelo primarnosti prava EU, kot ga je podalo Sodišče EU v znameniti sodbi Costa/ENEL, ostaja veljavno.

Komentari

Vaš komentar