Analiza: Se lahko Janša ujame v past lastne referendumske strategije?

Superreferendumska nedelja je v samem zaključku preštevanja glasovnic štirih referendumov prinesla precej dramatičen razplet, ki je zmagoslavje razdelil tako med opozicijo kot koalicijo. Volilke in volilci so na voliščih izrekli o treh posvetovalnih referendumih – o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah – ter o edinem pravno zavezujočem, zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Vladajoča koalicija strank SDS, NSi in Demokratov je v predvolilni kampanji volilce pozivala, naj glasujejo "štirikrat ZA", opozicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica pa je ob pomoči civilne družbe volilce pozivala, naj na vseh referendumskih vprašanjih obkrožijo "štirikrat PROTI".

Zadovoljstvo in razočaranje je po skoraj vseh preštetih glasovnicah mogoče čutiti na obeh straneh, saj je koalicija zmagala na vseh treh posvetovalnih referendumih, medtem ko je opozicija slavila na ključnem zakonodajnem referendumu, ki je odločal o tem, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor že sprejel konec maja letos.

Preobrat pri vprašanju zakonodajnega referenduma

Prav preštevanje glasovnic zakonodajnega referenduma je v poznih večernih urah prineslo velik preobrat - potem ko je večino večera kazalo, da bo tudi na glasovanju za zakonodajni referendum uspešna koalicija, je okoli 22. ure postalo jasno, da je taboru "PROTI" uspelo doseči zavrnitveni kvorum, nato pa tudi absolutno večino vseh glasov.

Predsednik vlade Janez Janša je kampanjo opozicije za zakonodajni referendum označil za "polno propagande, ki je vplivala na javno mnenje". Dodal je, da bo vlada upoštevala voljo volilcev in kar se da hitro pripravila zakonodajo, ki bo sledila rezultatom posvetovalnih referendumov. Poudaril je tudi, da je bila današnja referendumska nedelja zgolj ogrevanje pred referendumom o interventnem zakonu, ki bo sledil kmalu.

Prvak Svobode Robert Golob pa je po skoraj vseh preštetih glasovnicah dejal, da je rezultat pokazal, da aktualna vlada nima zaupanja ljudi, ki so z visoko udeležbo odločno zavrnili vladno idejo o vzpostavitvi "politične policije".

Rezultati referendumov prinašajo mešane signale tako vladi kot opoziciji

Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede opozarja, da izidi prinašajo mešane signale tako za vlado kot opozicijo. Po njegovih besedah je rezultate nedeljskega superreferendumskega dne težko interpretirati enoznačno, predvsem v luči tega, ker je bil zakonodajni referendum tisti, ki je ključen in posledično tudi najpomembnejši.

Kot pojasnjuje Banjac, so bili trije posvetovalni referendumi v resnici dodani kot polje ideološkega boja, v katerega se je zavestno podala koalicija, da bi nagovorila in mobilizirala svoje volilno telo.

"V tem kontekstu gre za nekakšen dvojni signal. Po eni strani je koalicija s posvetovalnimi referendumi uspela, saj so bila vprašanja takšne narave, da so pritegnila njihove podpornike. Po drugi strani pa se slovensko volilno telo zaveda, kaj je na tnalu pri zakonodajnem referendumu, in je tokrat večinsko glasovalo proti sprejetemu zakonu," je za N1 ocenil Marinko Banjac.

Da so volivci znali potegniti jasno ločnico, po njegovem mnenju dokazuje tudi podatek, da je bilo pri zakonodajnem referendumu oddanih kar precej več veljavnih glasovnic kot pri posvetovalnih.

"Tudi to je eden od kazalnikov, da so ljudje znali ločiti, kateri je ključni referendum, ki bo imel večje posledice kot ostali trije. V tem kontekstu je to zagotovo pomemben znak, da ljudje niso želeli sprejeti te ideološke igre oziroma da je bilo več takšnih, ki se je niso želeli iti, je sporočilo vladi, ki je šla v to zgodbo predvsem zato, da nagovori svoje volivce," je dodal.

Banjac: Vprašanja na posvetovalnih referendumih ciljala zdravo pamet povprečnega volilca

Banjac je prepričan, da uspeh koalicijskih strank na posvetovalnih referendumih ni presenetljiv, saj so bila vprašanja postavljena tako, da so nagovorila prevladujoče mnenje v neoliberalni družbi. "Ko gre za moj žep, se takoj postavim v okope," je ponazoril in dodal, da se v sodobnih zahodnih družbah za nakopičene stiske prepogosto s prstom pokaže na manjšine. Zastavljena vprašanja so po njegovi oceni zavestno ciljala na t. i. zdravo pamet povprečnega volivca, kar se je na koncu neposredno odrazilo v podpori posvetovalnim referendumom.

Ob tem je Banjac prepričan, da je treba napoved premierja Janše, da bo vlada kmalu pripravila zakonske podlage za uveljavitev volje ljudi na posvetovalnih referendumih, jemati resno. Po njegovih besedah namreč vladajoča koalicija – ob tesnem in usklajenem sodelovanju s sicer zunajkoalicijsko stranko Resnica – sistematično pripravlja teren za obsežne reformne posege.

"Čeprav se na trenutke zdi, da vse, kar reče Janez Janša, sploh ni uresničljivo, pa menim, da je prav to strategija, da v javnost lansira ne le bombice, ampak kar granate, ker nenehno sproža nekakšen občutek negotovosti. V takšnih razmerah je potem veliko lažje izpeljati določene stvari, zlasti če niso tako radikalne, kot so bile napovedane na začetku. Potem vse skupaj izpade kot omilitev, čeprav gre v resnici za velike spremembe," je dodal.

Posebno pozornost velja po njegovi oceni nameniti napovedanim spremembam na področju sociale ter ukinitve RTV-prispevka, ki trenutno velja za "medijskega sovražnika vlade številka ena" in ga bo oblast želela preoblikovati po svoji podobi.

"Opozicija bo morala pri sebi opraviti temeljito refleksijo"

Na vprašanje, kaj današnji rezultati referendumov pomenijo za opozicijske stranke, je Marinko Banjac odgovoril, da je opozicija v obdobju pred referendumskim dnem delovala "zelo bojazljivo, plaho in neodločno", kar je počela praktično ves čas od nastanka aktualne vladne koalicije.

"Menim, da je treba velik del tega rezultata pripisati angažirani civilni družbi in sindikatom, kar je glede na izjave predsednika vlade povsem logično, saj gre za pomembna družbena in družbenopolitična vprašanja. Civilna družba je odigrala ključno vlogo," je ocenil.

Po njegovem mnenju bo opozicija kljub uspehu na zakonodajnem referendumu morala sama pri sebi opraviti temeljito refleksijo o tem, kako in na kakšen način deluje, predvsem glede medstrankarskega povezovanja in sinergij, ki jih zaenkrat ni mogoče občutiti.

Volilke in volilci se bodo kmalu ponovno podali na volišča, saj so predstavniki sindikalnih central v petek v državni zbor prinesli zadostno število podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu. Koalicija SDS, NSi in Demokrati pa je zdaj že po skoraj ustaljeni formuli vrnila udarec in vložila pobude za razpis treh posvetovalnih referendumov: o nižjem davku na dodano vrednost na energijo in hrano, racionalizaciji javne uprave in prepovedi nošenja burk na javnih krajih.

Vlada bo morala premisliti o "serviranju ideoloških posvetovalnih referendumov"

Janševo napoved, da je bila nedelja le "generalka" pred referendumskim odločanjem o interventnem zakonu, je Marinko Banjac označil za dvorezen meč. Koalicija je po njegovem mnenju prepričana, da je našla zmagovito formulo, s katero bo preko ideoloških vprašanj na posvetovalnih referendumih lažje ubranila svoj interventni zakon, na katerega polaga velike upe.

"Predsednik vlade je šel v napoved, da bodo trije posvetovalni referendumi spremljali ta ključni zakonodajni referendum. Verjetno je bil še pod vtisom prejšnjih napovedi in analiz o referendumskih izidih, ki so kazale precej bolje za vladno stran. V tem kontekstu je verjetno menil, da so našli formulo, s katero bodo zagotovili, da se ta t. i. omnibus zakon obdrži," je za N1 dejal Banjac.

Opozoril je, da bo morala vladna koalicija premisliti, ali s "serviranjem ideoloških posvetovalnih referendumov" ne mobilizirajo le desnih volilcev, temveč "hkrati krepijo gnev, nezadovoljstvo in angažiranost" tudi pri tistih, ki nasprotujejo aktualni vladni koaliciji.

"V tem smislu obdobje pred vladno koalicijo nikakor ne bo enostavno, saj bo morala pretehtati, ali je to prava strategija za preprečitev morebitnega padca omnibus zakona," je zaključil Marinko Banjac.