Čeprav je bil ukaz o imenovanju državnega sekretarja v premierjevem kabinetu Andreja Benedejčiča za novega vodjo slovenskega predstavništva pri zvezi Nato v uradnem listu objavljen že julija, se ta v tujino odpravlja šele sedaj. Kaj je bil razlog za to in kakšna rezidenca ga že več kot tri mesece čaka v Bruslju?
Kot je stalna praksa, so tudi letos novoimenovani vodje slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujino odšli konec avgusta oziroma v začetku septembra. Med redkimi izjemami je Andrej Benedejčič, ki na čelo slovenskega stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju odhaja šele ta mesec. Vlada ga bo z mesta državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Roberta Goloba predvidoma razrešila prihodnji teden, novi položaj v Bruslju pa naj bi zasedel v tednu ali dveh.
Na vprašanje, kdo bo prevzel dosedanje Benedejčičeve zadolžitve, so nam v premierjevem kabinetu odgovorili: “Ko bo sprejeta odločitev, kdo bo prevzel njegove naloge, bo o tem obveščena tudi javnost.” Po besedah naših virov pa naj bi vsaj začasno naloge na področju nacionalne varnosti v kabinetu predsednika vlade opravljal Golobov državni sekretar za mednarodne zadeve Vojko Volk.
Ukaz o Benedejčičevem imenovanju na čelo slovenskega stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju je sicer predsednica države Nataša Pirc Musar podpisala že sredi julija, konec avgusta pa se je udeležil sprejema, ki ga je predsednica republike pripravila za novoimenovane veleposlanike pred njihovim odhodom v tujino.
Kot razlog za zamik Benedejčičevega odhoda v Bruselj so v kabinetu predsednika vlade v preteklih tednih navajali, da mora še “dokončati določeno nalogo”. Sedaj so nam povedali, da je bila ta naloga udeležba na srečanju svetovalcev za nacionalno varnost, ki je v okviru ukrajinske mirovne formule potekalo konec oktobra na Malti. “Ukrajina nam je ob avgustovskih poplavah poslala svojo najboljšo enoto za reševanje. Tudi zaradi moralne dolžnosti smo se srečanja na Malti udeležili na potrebni ravni ter se Ukrajini zahvalili za pomoč,” je za N1 dejal Benedejčič. Izpostavil je še, da Slovenija spoštuje mirovno formulo Ukrajine, ki postaja vse bolj globalna.
Več naših sogovornikov iz diplomatskih vrst sicer ocenjuje, da si Slovenija ne bi smela privoščiti, da je že od poletja brez stalnega predstavnika pri zvezi Nato. Benedejčič je nasprotno prepričan, da “misija ni trpela”. Kot je dejal, je začasni odpravnik poslov na predstavništvu Tadej Furlan, ki je bil že njegov namestnik na slovenskem stalnem predstavništvu pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, zelo sposoben in zanesljiv. Ob tem je Benedejčič še poudaril, da sta bila s Furlanom v zadnjih mesecih vseskozi v stikih in da je bil v septembru in oktobru tudi kar nekajkrat v Bruslju.
Čeprav Benedejčič na mesto stalnega predstavnika pri zvezi Nato odhaja šele novembra, pa je bila nova rezidenca zanj v Bruslju najeta že poleti. “Gre za neekonomično trošenje proračunskega denarja,” ocenjujejo naši sogovorniki iz diplomatskih vrst. Na zunanjem ministrstvu pa pojasnjujejo, da je bila rezidenca najeta s 1. avgustom, saj je bil prihod novega stalnega predstavnika predviden za konec avgusta oziroma začetek septembra.
Naši sogovorniki iz diplomatskih krogov tudi ocenjujejo, da ima “Benedejčič privilegiran položaj”, saj da si lahko privošči “večjo in dražjo rezidenco” kot drugi vodje slovenskih diplomatskih predstavništev v Bruslju, večja površina pa da bo prinesla tudi višje dodatne stroške.
Podatki, ki so nam jih posredovali z zunanjega ministrstva, potrjujejo, da je rezidenca, v kateri bo prebival Andrej Benedejčič, res večja, najemnina zanjo pa precej višja, kot je najemnina za rezidenci veleposlanice v Belgiji Barbare Sušnik in stalnega predstavnika pri EU v Bruslju Iztoka Jarca. Prav tako je v manjši rezidenci, za katero je bilo treba plačati nekoliko nižjo najemnino, prebival Benedejčičev predhodnik na stalnem predstavništvu pri zvezi Nato Erik Kopač.
Mesečna najemnina za okoli 240 kvadratnih metrov veliko samostojno hišo, v kateri prebiva Barbara Sušnik, znaša 4.155 evrov, mesečna najemnina za okoli 200 kvadratnih metrov veliko stanovanje Iztoka Jarca pa 4.350 evrov. Na zunanjem ministrstvu so sicer poudarili, da je rezidenca veleposlanice “na oddaljeni lokaciji”, stanovanje stalnega predstavnika pri EU pa je bilo najeto v času epidemije covida, ko so bili ogledi potencialnih nepremičnin omejeni.
Erik Kopač je kot vodja stalnega predstavništva pri Natu bival v enonadstropni hiši s površino okoli 240 kvadratnih metrov; njena mesečna najemnina je znašala 4.963 evrov. Za najem rezidence, v katero se bo vselil Andrej Benedejčič, pa je treba mesečno odšteti 5.500 evrov. Obe hiši sta sicer na območju, na katerem je velik del rezidenc stalnih predstavnikov pri zvezi Nato.
“Ker prejšnja rezidenca ni imela protokolarnega dela, je bila izbrana nova rezidenca, in sicer enonadstropna hiša, ki s kletjo obsega okoli 350 kvadratnih metrov,” so najem nove rezidence za Andreja Benedejčiča utemeljili na zunanjem ministrstvu. Ob tem pa so še izpostavili, “da so se v času visoke inflacije cene najema nepremičnin v Bruslju bistveno povečale”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!