Menu ItemPredlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, vse bolj deli javnost. Prejšnji teden so zaposleni v Salonitu protestirali proti noveli, češ da bi zaostritev pogojev vodila v zaprtje tovarne. A nevladne organizacije, pobudnice zakona, so jasne. "Ne zapiramo tovarn, ne jemljemo ljudem delovnih mest, ampak le želimo vzpostaviti varno in čisto okolje za vse," je dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Po mnenju župana Kanala ob Soči Mihe Stegla je bila večina udeležencev shoda plačana in pripeljana. Te navedbe so ostro zavrnili v Salonitu.
Predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, še naprej deli javnost. V Salonitu Anhovo, pod katerim deluje največja sosežigalnica pri nas, stopnjujejo pritisk in trdijo, da bi zaostritev pogojev za sosežig lahko vodila v zaprtje tovarne.
V društvu Eko Anhovo in Inštitutu 8. marec, ki sta med podporniki novele, poudarjajo, da njihov namen ni zaprtje tovarne. “Nimamo namena razdvajati lokalnega prebivalstva. Zakon so pripravili ljudje, ki volijo najrazličnejše stranke, skupno pa jim je le eno: kapital ne sme imeti prednosti pred ljudmi,” je poudarila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
“Ne zapiramo tovarn, ne jemljemo ljudem delovnih mest, ampak le želimo vzpostaviti varno in čisto okolje za ljudi, saj smo prepričani, da je to ena od človekovih pravic,” je dejala. Inštitut 8. marec je zaradi svoje vloge pri vlaganju zakona o varstvu okolja postal tarča “nizkotnih in žalostnih diskreditacij”, ki jih izvaja podjetje Salonit Anhovo, so prepričani pri nevladnih organizacijah.
Članica Inštituta 8. marec Kristina Krajnc je pojasnila, da s spremembami zakona zahtevajo tri stvari. “Želimo, da so mejne vrednosti škodljivih izpustov industrijskih onesnaževalcev urejene bistveno bolj strogo, kot so urejene trenutno. Zahtevamo tudi bolj transparentno delovanje in strožji monitoring za industrijske onesnaževalce. Tretje, kar zahtevamo, je, da se kršitve in opustitve omejitev onesnaževanja obravnavajo kot prekrški in ne samo kot lahki prekrški,” je dejala Krajnc.
Prejšnji teden so v bran Salonitu stopili delavci. Zaposleni so z več protesti opozorili, da bi sprejetje novele vodilo v izgubo delovnih mest, čez čas pa v zaprtje podjetja. Medtem podporniki novele društvo Eko Anhovo in Inštitut 8. marec podjetju Salonit Anhovo očitajo nizkotne pritiske na delavce. Prav tako Društvu obolelih zaradi azbesta očitajo povezave s podjetjem.
“Udeleženci so bili plačani”
Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je občina ena najbolj prizadetih zaradi obolevanja raka. “Zaradi dolge zgodovine sosežiga odpadkov imamo vrsto zdravstvenih težav, zato je občinski svet občine Kanal ob Soči, ki je bil na novo izvoljen le pred dobrim letom dni in realno izraža voljo volilcev, brez enega glasu podprl predlagani zakon,” je bil jasen.
Prav tako se je občinski svet po županovih besedah jasno izrazil proti povečanju obsega sosežiga odpadkov ter s sklepoma jasno sledil zdravniški stroki, ki je po Steglovih besedah tudi edina stroka, ki lahko poda strokovno mnenje glede vplivov na zdravje ljudi.
Odzval se je tudi na protest v njihovi občini proti predlogu novele in poudaril, da je bila “večina udeležencev na protestu plačana in pripeljana iz sosednjih občin, le manjšina je bila iz občine Kanal in le peščica iz dejanske okolice cementarne”.
Po županovih besedah je tehnološko možno očistiti izpuste na enako raven kot sežigalnice, saj gre za enake snovi.
“Zakonsko besedilo predvideva tudi zelo dolgo prehodno obdobje, ki bo v praksi vsaj pet let do uveljavitve zakona. V tem času bo možnost izvesti tako tehnične posodobitve kot pridobiti denarna sredstva za prilagoditev podnebnim spremembam s strani EU. Tako se bo podjetje lahko prilagodilo, preživelo, preživeli pa bomo tudi prebivalci te tragične Soške doline,” je sklenil.
Tudi v Zvezi sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije obžalujejo dogajanje v dolini ob Soči. “Sinergični vzporedni učinki, tudi tovarniških izpustov, lahko bistveno povečajo umrljivost za pljučnim rakom. Slovenija po umrljivosti ni slučajno v samem vrhu lestvice v Evropski uniji,” je dejal predstavnik Zveze Bojan Goljevšček.
Mojca Lukan z Inštituta 8. marec je dodala, da s sprejetjem zakona Salonitu Anhovo grozi zmanjšanje dobička. “Ne izguba, ampak zmanjšanje dobička, ki je sicer več kot 20-milijonski. In kapital žal deluje tako, da ta dobiček v celoti brani in to na račun zdravja in življenj ljudi,” je bila kritična.
Kot je dejala, so bili v času postopka priprave in sprejemanja zakona v inštitutu deležni “marsikaterih udarcev pod pasem, do tretje obravnave zakona v DZ pa jih pričakujejo še veliko več”.
Salonit Anhovo: Ostro zavračamo navedbe, da bi vodstvo pritiskalo na delavce
Na očitke so se naknadno odzvali v Salonit Anhovo, navedbe nevladnih organizacij so označili kot “neutemeljene, neresnične in zavajajoče”.
V cementarni so poudarili, da delujejo skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem in zakonodajo ter v “svojih ambicioznih razvojnih načrtih resda predvideva dosego ogljične nevtralnosti do leta 2035, a pod pogojem pridobitve vseh ustreznih dovoljenj in na podlagi obstoječe tehnologije za industrijo, v kateri deluje”. Dodali so, da so pripravljeni na tehnološke posodobitve, ki bi zmanjšale tudi vplive na okolje.
Očitki nevladnih organizacij v zadnjih dneh potrjujejo stališče Salonita Anhovo, da gre za “izredno kompleksno strokovno vprašanje, ki ga ni moč razrešiti na ulici”. Po navedbah podjetja zakonodajni predlog potrebuje široko strokovno razpravo o tem, kaj je mogoče tehnološko doseči na področju sežiga in kaj na področju cementne industrije oziroma pri sosežigu. “Ponovno poudarjamo, da gre pri sežigu in sosežigu za dve popolnoma ločeni tehnologiji, ki jih ne enači nobena država na svetu, prav tako razlikovanje jasno predvidevajo in zahtevajo evropski predpisi, ki urejajo t.i. BAT standarde ločeno za ti dve industriji”.
Po navedbah Salonita Anhovo so predlog zakona nevladne organizacije pripravile brez ustrezne vključitve stroke, gospodarstva in resornega ministrstva “Vsa ta evropsko prepoznana načela krši in določa nekaj, kar je za cementarne v industrijskem obsegu tehnično neizvedljivo in pravno vsaj sporno,” so še zapisali v sporočilu za javnost.
Poudarili so še, da so sindikati in svet delavcev na lastno pobudo pripravili shod pred občino. “Delavke in delavci so na shod prišli prostovoljno, kar so tudi sami večkrat izpostavili. Ostro zavračamo navedbe, da bi vodstvo ali lastniki na delavce kakorkoli pritiskali,” so še sporočili iz cementarne.
“Godi se nam krivica”
V Svetu delavcev trdijo, da nevladniki javnosti prikrivajo, da so se letos mejne vrednosti za sežigalnice zaostrile. “To ni izenačevanje, kot trdijo predlagatelji, temveč uničevanje, ki pomeni zaprtje cementarne,” so sporočili iz sveta delavcev.
Po njihovih navedbah je že sedanja zaostritev “zaključkov BAT za sežigalnice tako stroga, da tehnološka prilagoditev cementarn ni prilagodljiva, saj na svetu niso uvedene tehnologije v industriji, ki bi cementarnam to zagotovile,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Delavci javnosti sporočamo, da se nam godi krivica, zaradi katere je ogrožena naša eksistenca,” so sklenili.
Kot smo poročali, je pristojni odbor DZ prejšnji teden soglasno dopolnil in podprl predlog novele zakona o varstvu okolja. Predlog novele so s podpisi volilcev v DZ vložili Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes. Pripravili so ga v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje