Delavci Salonita Anhovo nadaljujejo proteste zaradi novele zakona o varstvu okolja. Parlament danes znova obravnava predlog novele, zato je shod tokrat potekal v Ljubljani. Zaposleni v Salonitu so ponovili prepričanja, da bo sprejetje novele vodilo v izgubo delovnih mest, čez čas pa v zaprtje podjetja. Občina po drugi strani pravi, da to ne drži, pa tudi, da večina prisotnih na protestu sploh ni iz njihovih krajev. Tudi ostali podporniki novele pravijo, da bo ta pomembno vplivala k bolj zdravemu okolju.
Pred poslanci bo danes predlog novele zakona o varstvu okolja, ki ga je s podpisi volivcev vložilo več civilnodružbenih organizacij. Njihov namen: izboljšanje kvalitete okolja.
Predlog med drugim določa, naj vlada za naprave za sosežig določi strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig odpadkov, kar je močno zmotilo delavce Salonita v Anhovem. Predlogu nasprotujejo od vsega začetka, saj menijo, da bi morebitno sprejetje novele ogrozilo prihodnost podjetja in njihovih delovnih mest.
Po včerajšnjem shodu v Anhovem se je tako nekaj deset delavcev Salonita danes zbralo na Trgu republike in vnovič izpostavilo nasprotovanje.
“Zakon, ki ga danes sprejemajo poslanci, ni enak zakonu, ki so ga podprli odbori državnega zbora,” je začela članica sveta delavcev Tereza Pahor. Posebej je omenila “kritično točko”, ki določa doseganje mejnih vrednosti sosežigalnic. Od poslancev pričakuje, da to točko v predlogu novele zadržijo oziroma k njej dodajo, da doseganje mejnih vrednosti velja le, če v obratih obstaja za to primerljiva tehnologija.
Občinska svetnica Kanala ob Soči Klelija Dolenc je dejala, da obravnava predloga kaže na to, da vlada bolj kot množice in delavce posluša iniciativne skupine, ki “same določajo pravila,” čeprav nimajo ustreznih znanj na področju varstva okolja. “Vsi si želimo čistega zraka, tudi mi, ampak pustite nam delati,” je dodala.
Proti sprejetju novele se je izreklo tudi lokalno Društvo obolelih zaradi azbesta, ki nudi podporo bolnikom na različnih področjih, od uveljavljanja odškodnin do zagotavljanja zdravstvenih pregledov na Golniku.
“Žalostno je, da se moramo v 21. stoletju boriti za delo poštenih ljudi,” je bil jasen podžupan Občine Kanal ob Soči v prejšnjih dveh mandatih Marko Bucik. Dodal je, da trenutno vrh občine ne spoštuje evropske zakonodaje.
Občina: Sprašujemo se, kdo in s kakšnim namenom stoji za protestom
Iz občine pa so danes sporočili, da predlog novele zakona o varstvu okolja brez nasprotovanj podpirajo. Spomnili so na občinski referendum, kjer so bili občani proti sosežigu odpadkov.
Pravijo tudi, da bo, če bo novela sprejeta, sledilo vsaj petletno prehodno obdobje, v katerem bo imelo podjetje dovolj časa za vse potrebne prilagoditve. Prepričani so, da se bodo v času prehodnega obdobja pojavile tudi številne druge rešitve, kako zagotoviti nižje emisije, zagotovo pa tudi subvencije za projekte, ki prispevajo k manjšemu onesnaževanju. “Zato razlogov za zaprtje cementarne ne vidimo.”
Izpostavili so tudi, da na včerajšnjem protestu večina sodelujočih sploh ni bila iz njihove občine. “Na včerajšnjih protestih v Kanalu ob Soči večina protestnikov ni bila iz naše občine, zato se sprašujemo, kdo stoji za organizacijo protestov in s kakšnim namenom. Prepričani smo, da sprejetju zakona nasprotuje le peščica lokalnih prebivalcev,” so zapisali.
Tudi koalicijski poslanci v državnem zboru so danes poudarili, da novela ne bo ogrozila delovnih mest. Kot je povedala poslanka Svobode Andreja Živic, jim je v stranki zelo mar za gospodarstvo kot za zaposlene v tem podjetju, “vendar ne na račun smrti in obolelih ljudi, ki so delali in še delajo v Salonitu Anhovo”.
Predstavnica predlagateljev zakona Mateja Satler pa je poudarila, da ljudje iz srednjega Posočja po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah ter apelih k zaščiti zdravja ljudi prvič upajo, da se stvari končno obračajo v pravo smer. Noveliran zakon o varstvu okolja po njenih besedah prinaša spremembe, s katerimi bodo pridobili vsi – prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in ostalih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig.
Da je zaostritev standardov za sosežig odpadkov, ki jih prinaša zakon, možna, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.
V SDS so na drugi strani opozorili, da je treba na drugi strani prisluhniti tudi odzivom okoli 800 ljudi, ki trenutno posredno ali neposredno živijo na račun proizvodnje v Anhovem, in tudi 200 obratov, ki niso tako izpostavljeni, a jih zakon tako ali drugače zadeva. V kolikor bi bil omenjen amandma predlagateljev sprejet, so v SDS po besedah poslanca Zvonka Černača prepričani, da se bodo ti obrati, ker se ne bodo mogli prilagoditi novim zahtevam, ker tega tehnologija danes še ne omogoča, prej ali slej zaprli.
Prebivalci, občina in civilne organizacije že leta opozarjajo na onesnažen zrak
Na drugi strani pa stojijo ostali prebivalci doline, Občina Kanal ob Soči in več civilnodružbenih organizacij, ki že več let opozarjajo na onesnažen zrak, ki je posledica sosežiganja odpadov v Salonitu. Predlog novele tako močno pozdravljajo.
Tudi skupina več sto slovenskih zdravnikov že štiri leta opozarja na zdravju škodljive izpuste cementarne Salonit Anhovo. V preteklih letih so bili tudi večkrat kritični do preteklih vlad, saj da “nihče od odločevalcev ne poskrbi za spremembo zakonodaje”.
Zdravniki poudarjajo, da so v srednji soški dolini dejavniki tveganja za nastanek različnih bolezni visoki, še posebej na udaru pa so otroci.
“Pozimi lahko skoraj vsak dan opazujem dim, ki se širi po dolini. Če doma ne bi imeli kmetije, ki jo bom nekega dne prevzela, bi tako kot številni drugi že zdavnaj za zmeraj pobegnila. Vsakič, ko pomislim, v kakšen okolju živim, me preplavi val obupa. Da bi se v tem istem okolju odločila ustvariti družino in vzgajati otroke, je zame nepredstavljivo,” je na eni izmed novinarskih konferenc opozarjala Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes in prebivalka doline.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje