Menu Item
"Nekatere države bodo uvedle obvezno cepljenje v roku dveh do treh tednov," je napovedal predsednik vlade Janez Janša. V Sloveniji pri precepljenosti proti covidu-19 zaostajamo za Evropo. Bi bilo smotrno vsaj za določene poklicne skupine, denimo zaposlene v zdravstvu in kritični infrastrukturi, uvesti obvezno cepljenje in ali je to pravno dopustno?
Medtem ko je v državah Evropskega gospodarskega prostora (EEA), ki poleg EU vključuje še Norveško, Liechtenstein in Islandijo, precepljenost polnoletnih z vsaj enim odmerkom 63-odstotna, Slovenija z dobrimi 47 odstotki zaostaja za ciljem, ki bi omogočal končanje epidemije.
“Veliko vlad v Evropi že razpravlja o tem, v kolikšni meri narediti cepljenje obvezno. Nekatere države bodo uvedle obvezno cepljenje v roku dveh do treh tednov,” je v sredo dejal predsednik vlade Janez Janša.
Minister za zdravje Janez Poklukar je včeraj povedal, da o obveznem cepljenju za zdaj še ne razmišljajo, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ dr. Bojana Beović pa meni, da bi morala stroka zagovarjati obvezno cepljenje oziroma kakršenkoli ekvivalent za to, da bi se cepilo čim več ljudi.
Toda kako realna je uvedba obveznega cepljenja v praksi?
Obvezno cepljenje proti nalezljivim otroškim boleznim
V Sloveniji je uzakonjeno obvezno cepljenje proti nalezljivim otroškim boleznim.
Ustavno sodišče je leta 2004 odločilo, da “koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti, presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. Zato obvezno cepljenje, kot ga določa zakon o nalezljivih boleznih, ni prekomeren ukrep.”
Odločbo ustavnega sodišča iz leta 2004 je v luči vprašanj o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 za N1 komentiral tudi predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Samo Bardutzky:
“Po svoje je zelo dobro, da je to v slovenskem ustavnem pravu že razčiščeno vprašanje, odločba ustavnega sodišča je kakovostna, dobro argumentirana. Vzpostavlja tudi ustavne podlage za to, da se denimo plača odškodnina ljudem, ki so bili cepljeni, ker je bilo to obvezno, pa so potem trpeli težke negativne posledice. Na vso moč poskuša torej vzpostaviti ravnotežje med pravicami posameznika in dobrim, ki pride iz tega, da je družba precepljena in se s tem – kot je to pri nekaterih starejših boleznih – morda celo za vedno znebi neke smrtonosne bolezni. Po drugi strani pa je žalostno, da se včasih zdi, kot da ta odločba sploh ne obstaja. In se znova spuščamo v te debate, kot da ne bi ustavno sodišče že razložilo, kakšen je pomen tega, da se kolektivno zavarujemo in da je to ustavno legitimen cilj, v imenu katerega se lahko poseže v svobodno odločanje. Sedaj se pojavljajo argumenti, naj tisti, ki se nočejo cepiti, pač trpijo posledice. Ampak po mojem laičnem prepričanju cepljenje ne funkcionira tako, in tudi ustavno sodišče poudarja prav idejo precepljenosti. Ne torej, da se družba razdeli na dve kasti, ampak da stopi skupaj in skupaj zagotovi zdravje in varnost vsem. Posebej pa tistim, ki se želijo cepiti, pa tega iz medicinskih razlogov ne morejo. Dolžnosti imamo tudi do njih.”Daljši intervju s profesorjem dr. Bardutzkyjem bo v rubriki Poglobljeno objavljen jutri.
Lani so poslanci zakon o nalezljivih boleznih v delu, ki govori o obveznem cepljenju, še zaostrili.
Otroci, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ni medicinskih razlogov, se ne morejo vpisati v javne in javno sofinancirane vrtce. Prav tako je cepljenje po programu obvezno za dijake in študente na področjih zdravstva, vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva.
Predlog zakona, ki je bil v parlamentu sprejet s 67 glasovi za in 12 proti, je najprej predvideval tudi obvezno cepljenje delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, tudi proti gripi, a so ta člen pozneje umaknili.
Vlada je takrat zavzela stališče, da bi šlo za prekomeren ukrep, ki bi lahko še povečal kadrovsko podhranjenost v zdravstvu, in da je cepljenje bolje promovirati kot zaukazati.
Da prisila ne bo rodila rezultatov, je prepričana tudi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.
Kako je v tujini
Ponekod v tujini se odločajo v smeri obveznega cepljenja določenih poklicnih skupin, predvsem tistih, ki delajo z ranljivimi skupinami.
V Italiji je cepljenje proti covidu-19 od aprila obvezno za negovalce. Če se ne cepijo, jim lahko delodajalci znižajo plačo ali jih celo odpustijo. Zakon predpisuje tudi obvezno cepljenje za zdravnike in drugo zdravstveno osebje. Zanje velja, da ne smejo več delati s pacienti, če se ne cepijo, toda zakon še ni prestal presoje na sodišču, kamor se je obrnila skupina zdravstvenih delavcev.
V Veliki Britaniji naj bi bilo od oktobra cepljenje obvezno za zaposlene v domovih za starejše, a mora vladni predlog zakona potrditi še parlament.
V Rusiji se za obvezno cepljenje niso odločili na državni ravni, ga je pa za zaposlene v storitvenem sektorju zaukazal moskovski župan. Okrog dva milijona teh delavcev se mora po odloku cepiti do 15. avgusta.
O obveznem cepljenju delavcev v zdravstvu in negi v zadnjih dneh razpravljajo tudi v Franciji.
Obvezno cepljenje in politika
Uvedba obveznega cepljenja proti covidu-19 je sicer malo verjetna. “Dvomim, da bo državni zbor zmogel takšne odločitve,” je dejal predsednik vlade. “Poskusimo torej na drug način in naredimo vse, da ljudem dopovemo, da je cepljenje alternativa, ki jo imamo.”
Da cepljenje proti covidu-19 ne sme postati obvezno, je zapisano tudi v januarja sprejeti Resoluciji Sveta Evrope:
“Prebivalci morajo biti obveščeni, da cepljenje ni obvezno. Treba je zagotoviti, da ne bo nihče pod socialnim ali političnim pritiskom, da se mora cepiti, če tega ne želi,” je zapisano v resoluciji in še, da “nihče ne sme biti diskriminiran, ker se ne želi cepiti”.
Uvedba obveznega cepljenja bi bila v vsakem primeru pravno zahtevna in dolgotrajna. Malo verjetno je, da bi politične stranke katerekoli opcije v predvolilnem letu tvegale s tako, med prebivalstvom nepriljubljeno potezo.
Da v vladajoči koaliciji za zdaj o tem ne razmišljajo, je včeraj v N1 STUDIO povedala poslanka NSi Iva Dimic. “Glede na stanje demokracije ter ozaveščenosti ljudi bi bilo to praktično neizvedljivo,” pa je o obveznem cepljenju dejala Maša Kociper iz opozicijske SAB.
Vse več privilegijev za cepljene
Verjetneje od uvedbe obveznega cepljenja je, da bodo imeli cepljeni vse več privilegijev v primerjavi z necepljenimi.
Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je pred dnevi napovedal, da bo cepljenje pogoj za pridobitev državnih pomoči med epidemijo. “Menim, da moramo povezati ti zadevi. Ni mogoče pričakovati podpore, obenem pa niti minimalno prispevati k zdravstveni varnosti,” je poudaril hrvaški premier.
Da se mu zamisel hrvaškega kolega zdi dobra, je nakazal tudi premier Janša, ki je včeraj na Twitterju delil članek hrvaške N1 o tej temi.
Zdravstveni minister Poklukar pa pot do višje precepljenosti vidi v strožjem nadzoru in še doslednejšem izvajanju pogoja PCT, ki dostop do določenih prostorov dovoljuje le cepljenim, prebolelim in testiranim.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje