Močna koalicija, ki ima v državnem zboru kar 53 glasov, in pripravljenost opozicijske Nove Slovenije za sodelovanje nakazujeta možnost, da bi bili nekateri v preteklosti neuspešni predlogi za spremembo ustave tokrat vendarle potrjeni. Dokaj velika podpora se nakazuje predvsem štirim možnim spremembam, kot se zavedajo tudi predlagatelji, pa lahko vse napore na koncu porušijo "drobni detajli".
Na oktobrskem posvetu predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin pri premierju Robertu Golobu se je nakazala možnost, da bi se koalicijske stranke in opozicijska NSi uskladile o štirih spremembah ustave. To možnost je po ocenah v koaliciji še povečala razdelitev projektov med stranke. Tako so se poslanci Gibanja Svoboda prvi podpisali pod predlog sprememb imenovanja sodnikov, SD bdi nad spremembo, ki bi razbremenila ustavno sodišče, v NSi pa so pripravili predloga drugačnega imenovanja vlade in objavljanja lokalnih predpisov v Uradnem listu.
Predlog sprememb imenovanja sodnikov je Gibanje Svoboda skupaj z ostalima dvema koalicijskima partnericama že vložilo v parlamentarni postopek. Besedilo določa, da bi sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. S tem bi se izognili vplivu strankarske politike na delovanje sodstva – zlasti SDS se namreč rada zateče k blokadi njej neljubih kandidatov. Ob tem v koaliciji predlagajo tudi, da se za sodnika, ki je prvič imenovan, uvede triletna poskusna doba, čemur pa v sodniških krogih nasprotujejo.
Nova Slovenija je podporo prenosu imenovanja sodnikov na predsednika republike v preteklosti pogojevala s spremembo sestave sodnega sveta. “Po našem mnenju v sodnem svetu ne bi smeli več imeti večine sodniki, saj na tak način imenujejo sami sebe,” je po jesenskem posvetu pri predsedniku vlade dejal prvak NSi Matej Tonin. Toda v koaliciji spremembi sestave sodnega sveta niso naklonjeni, v NSi pa pri njej, če bo dosežen dogovor o drugih ustavnih spremembah, po naših informacijah ne bodo brezpogojno vztrajali. Še zlasti ne, če se bo našla “drugačna rešitev za to težavo”.
S predlogom koalicije za spremembo imenovanja sodnikov se sicer že ukvarja strokovna skupina, ki jo je ustanovila parlamentarna ustavna komisija. V njej so pravni strokovnjaki Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, SDS, ki je nasprotovala ustanovitvi strokovne skupine, pa predstavnika vanjo ni predlagala. Za koordinacijo med strokovnimi skupinami, ki bodo obravnavale predloge ustavnih sprememb, in ustavno komisijo je zadolžen Igor Kaučič.
Kot je za N1 dejal poročevalec skupine Aleš Zalar, strokovna skupina ni vezana na besedilo predloga ustavnih sprememb, ki so ga vložili poslanci koalicije, temveč ima polno profesionalno svobodo. Lahko se torej izreče, da je predlog sprememb posameznega člena primeren ali pa da je ustrezen cilj predlaganega besedila, ne pa tudi način, kako naj bi ta cilj dosegli. Prav tako lahko predlaga razmislek še o katerem drugem ustavnopravnem vprašanju, ki ga predlog ustavnih sprememb ni odprl … Po Zalarjevih besedah pa je ključna naloga strokovne skupine, da se izreče, ali naj se ustavnorevizijski postopek nadaljuje ali ne – iz dosedanje razprave je bilo mogoče razbrati, da bo predlagala nadaljevanje.
Spremembo ustave, ki bi prinesla razbremenitev ustavnega sodišča, pripravljajo na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom ministrice iz vrst SD Dominike Švarc Pipan. Vlada naj bi o predlogu predvidoma odločala še ta mesec in ga nato vložila v parlamentarni postopek. Rešitev naj bi šla v smeri, da bi ustavno sodišče relativno (ne pa tudi absolutno) prosto izbralo, katere primere bo obravnavalo. Določena naj bi bila namreč nekatera merila, kaj bo moralo pri izbiri primerov upoštevati, pri čemer naj bi bila izpostavljena pomembnost ustavnega vprašanja in poseg v človekove pravice. Razbremenitev ustavnega sodišča naj bi omogočili tudi s tem, da bi presojo ustavnosti in zakonitosti na nekaterih področjih – zlasti pri okoljskih podzakonskih aktih – prenesli z ustavnega sodišča na upravno sodišče.
Tretji predlog sprememb ustave se nanaša na imenovanje vlade. Po tem predlogu, ki so ga spisali v NSi, bi mandatarja tudi v prihodnje imenoval državni zbor, imenovanje ministrov pa bi se iz parlamenta preselilo k predsedniku republike. Ta kandidatov, ki bi jih predlagal mandatar, ne bi mogel zavrniti. Posledica takšnega imenovanja vlade bi bila, da ne bi bila več mogoča interpelacija o delu posameznega ministra, temveč zgolj o delu celotne vlade. Pravni strokovnjak iz vrst NSi Janez Pogorelec je prepričan, da to ne bi bistveno zmanjšalo števila interpelacij, bi pa bil v vsako, tudi če bi se ta nanašala na delo posameznega ministra, vključen predsednik vlade, ki bi se moral zagovarjati skupaj z ministrom. To pa bi pomenilo, da bi bila odgovornost predsednika vlade bistveno večja, kot je sedaj, meni Pogorelec. Gre torej za rešitev, ki bi bila zelo podobna nemški ureditvi imenovanja vlade.
Predlog NSi ohranja predstavitve kandidatov za ministre v državnem zboru, prinaša pa pomembno novost: števila ministrstev in njihove organiziranosti ne bi več določal zakon, temveč bi bilo to v rokah vlade. Opozicija torej ne bi mogla več blokirati oblikovanja vlade po željah vladajočih, kot je z referendumsko pobudo o noveli zakona o vladi lani storila SDS.
Pogorelec: Če bo politična volja, lahko spremembe hitro sprejmemo
Predstavniki NSi so v zadnjih dneh o svojem predlogu za spremembo imenovanja vlade pa tudi o predlogu za objavljanje lokalnih predpisov v uradnem listu opravili pogovore s koalicijskimi poslanskimi skupinami. Te naj bi se o tem, ali bodo njihovi poslanci prispevali podpise, odločile v kratkem. V NSi se sicer zavzemajo, da bi vse štiri omenjene predloge ustavnih sprememb sprejemali v paketu, pod streho pa da bi jih spravili do poletja. “Če bo obstajala politična volja, lahko spremembe hitro sprejmemo,” nam je dejal Pogorelec. Ob tem je izpostavil, da so spremembo, s katero so leta 2000 zaobšli odločitev ustavnega sodišča in v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, sprejeli v zgolj dveh dneh.
Toda tedaj je šlo za izjemno situacijo, spreminjanje ostalih delov ustave pa je bilo precej bolj zamudno. Še najmanj časa – šest mesecev – je bilo po analizi, ki so jo pripravili v koalicijskih vrstah, potrebnih za dopolnitev ustave s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.
Državna sekretarka v premierjevem kabinetu Maša Kociper, ki koordinira ustavne spremembe, je s potekom dosedanjih pogovorov zelo zadovoljna. Kot pravi, pa je končni razplet vendarle težko napovedati – na koncu so namreč lahko odločilni drobni detajli.
Že na oktobrskem posvetu predsednikov strank pri premierju Golobu pa se je pokazalo, da ima manj možnosti za uspeh sprememba volilnega sistema. Vendar pa niti v koalicijskih vrstah niti v NSi še niso vrgli puške v koruzo. Tako o tej temi načrtujejo široko javno razpravo. Naši sogovorniki kot rešitev, ki naj bi imela največ možnosti, omenjajo proporcionalni volilni sistem z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Ob tem pa omenjajo povečanje števila poslancev z 90 na 92, kar bi omogočilo oblikovanje manjših volilnih enot, kot so sedaj, in povečalo verjetnost, da bi v državni zbor prišli tudi poslanci iz dosedanjih manjših volilnih okrajev.
Na jesenskem posvetu pri premierju se je postavilo tudi vprašanje o možnosti ukinitve državnega sveta. Očitno pa do dogovora o tem tudi v sedanjem mandatu ne bo prišlo, saj so pogovori o takšni spremembi ustave v koaliciji po besedah naših sogovornikov povsem zastali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje