Katere ustavne spremembe so po ocenah predsednikov strank najbolj verjetne

Slovenija 24. Okt 202207:05 > 18:09 5 komentarjev
Posvet
Žiga Živulović jr./BOBO

Premier Robert Golob je za danes sklical posvet predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, na katerem so razpravljali o spremembah ustave in volilne zakonodaje. Dogovorili so se, da se bodo sprememb lotevali postopoma.

Na posvetu vodij parlamentarnih strank, ki ga je sklical premier Robert Golob, so spregovorili tako o morebitnih spremembah volilnega sistema kot tudi o drugih ustavnih spremembah. Koalicija je v parlamentarni postopek sicer že konec septembra vložila predlog, da bi imenovanje rednih sodnikov po zgledu preostalih evropskih držav umaknili iz državnega zbora in pristojnosti prenesli na predsednika republike. Ta bi to dolžnost lahko odklonil le v izjemnih primerih, glavno vlogo v postopku pa bi imel sodni svet, ki že zdaj opravlja celoten kandidacijski postopek.

Janša dopušča možnost nekaterih ustavnih sprememb

Prvi je po zaključku posveta pred novinarje stopil predsednik stranke SDS Janez Janša. “Po današnjem pogovoru bi lahko ocenil, da morda obstaja možnost za poenostavitev postopka imenovanja vlade,” je povedal. Med zbranimi sicer ni bilo zaznati širše naklonjenosti, da bi ministre na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike, temveč jim je bila bliže rešitev, da bi o mandatarju in njegovi ministrski ekipi državni zbor glasoval hkrati. “V Sloveniji se najprej v državnem zboru izvoli mandatarja in šele nato celotno vlado. To vzame kar nekaj dragocenega časa,” je dejal Janša.

Posvet predsednika vlade Roberta Goloba in predstavnikov parlamentarnih strank
Žiga Živulović jr./BOBO

Po njegovih besedah  obstaja tudi majhna možnost, da bi s spremembo ustave razbremenili ustavno sodišče, da ne bi več odločalo o trivialnih zadevah.  Velika razhajanja pa so se, tako prvak SDS, pokazala pri razmišljanjih o spremembah volilnega sistema. “Vladna koalicija ima tradicionalno velike ambicije glede spremembe volilnega sistema. Na mizi je bil predlog, da se sedanji volilni sistem spremeni tako, da se ukinejo volilni okraji in da se poslance voli s preferenčnim glasom z list parlamentarnih strank,” je dejal Janša. Tak predlog, skupaj s predlogom o ukinitvi državnega sveta, pa po njegovem mnenju povečuje centralizacijo države.

Glede časovnice morebitnih ustavnih sprememb Janša ni želel biti konkreten, kot smiselno pa je ocenil, da bi se predlogi razdelili v dve “košari”. V eno bi dali tiste, ki bi lahko bili sprejeti, v drugo pa tiste, kjer možnosti za spremembo ustave ni.

Tonin: Po tridesetih letih tudi slovenska ustava potrebuje osvežitev

Predsednik Nove Slovenije  Matej Tonin je ocenil, da je po treh desetletjih, odkar je bila spisana slovenska ustava, napočil čas, da se to končno osveži. NSi je poletje izkoristila, da je pregledala področja, kjer bi bile spremembe potrebne. Pripravila je šest predlogov ustavnih sprememb, ki jih njihova poslanska skupina in tudi stranka v celoti podpirata. Te spremembe so krščanski demokrati že predstavili javnosti, danes pa tudi zbranim na posvetu pri premierju Golobu.

“Sodeč po dosedanjih izkušnjah je dobro, da se poskuša ustavne spremembe v čim večji meri uskladiti  med strankami. Praksa je pokazala, da je predlog, če je bil v proceduro vložen brez vnaprej dogovorjene dvotretjinske podpore, običajno žalostno končal,” je še dejal Tonin.

Tudi prvak krščanskih demokratov je kot možni ustavni spremembi izpostavil zagotovitev boljšega delovanja ustavnega sodišča in pospešitev oblikovanja vlade. “Tukaj se nakazujejo signali, da bi v državnem zboru lahko dosegli dvotretjinsko večino,” je ocenil.

Posvet predsednika vlade Roberta Goloba in predstavnikov parlamentarnih strank
Žiga Živulović jr./BOBO

Pri prenosu imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika republike se v NSi zavzemajo za hkratno spremembo sestave sodnega sveta. “V koaliciji temu niso najbolj naklonjeni, po našem mnenju pa v sodnem svetu ne bi smeli več imeti večine sodniki, saj na tak način imenujejo sami sebe,” je dejal Tonin. In napovedal, da bo treba, če bo želela koalicija pri spremembi imenovanja sodnikov dobiti podporo NSi, predlog še dodelati.

Ukinitvi državnega sveta so v Novi Sloveniji naklonjeni. Kot je poudaril Tonin, si krščanski demokrati močno želijo, da bi končno prišlo do oblikovanja pokrajin in torej državni svet ne bi bil več potreben. “Če pa pokrajine ne bodo ustanovljene, je nujno, da se spremenijo pristojnosti državnega sveta,” je dodal.

“Pohvalno je, da smo sedli skupaj in pokazali pripravljenost na pogovore”

Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je današnji posvet pozdravila. Dejala je, da v SD podpirajo razpravo o novi volilni zakonodaji, ker pa gre za zahteven postopek, bi morali vanj vključiti tudi stroko in doseči širok družbeni konsenz.

Po navedbah Tanje Fajon je bilo na posvetu čutiti naklonjenost ureditvi delovanja ustavnega sodišča in prenosu  imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednika republike. “V SD pa se ne strinjamo, da bi se na predsednika republike prenesla pristojnost imenovanja vlade,” je dodala Fajon.

Povedala je še, da so Socialni demokrati naklonjeni ukinitvi državnega sveta, ne pa tudi povečanju števila poslancev. “V primeru ukinitve državnega sveta bi morali razmisliti predvsem o uvedbi pokrajin, a je današnja razprava pri tej temi pokazala velika razhajanja,” je izpostavila Fajon.

Mesec: Pričakujem, da bo koalicija ostala koalicija

V Levici se po besedah koordinatorja stranke Luke Mesca strinjajo z večjim delom predlaganih sprememb ustave. Podpirajo ukinitev državnega sveta in se strinjajo s predlogom, da bi pristojnosti imenovanja sodnikov prenesli na predsednika republike. Predstavniki Levice so na današnjem posvetu tudi predlagali, da se stranke pogovorijo o rahljanju fiskalnega pravila. “Strinjamo se tudi z ukinitvijo volilnih okrajev. O morebitnem povečanju števila volilnih enot smo se pripravljeni pogovarjati, vendar pa se ne strinjamo, da bi bilo teh kar 18,” je še povedal Mesec.

Mesec
Žiga Živulović jr./BOBO

Tako kot v SD pa tudi v Levici niso naklonjeni temu, da bi ministrsko ekipo na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike. Kot primernejše ocenjujejo imenovanja ministrske ekipe v državnem zboru, saj da mora državni zbor obdržati vlogo nadzornika nad ministri.

Na vprašanje, kako bi ravnala Levica, če bi šlo Gibanje Svoboda v ustavne spremembe skupaj s SDS, pa je Luka Mesec odgovoril: “Pričakujem, da bo koalicija ostala koalicija.”

Golob: Sedanja situacija je idealna za spremembo ustave

Gostitelj posveta, premier Robert Golob, je poudaril, da je sedanja situacija za spremembo ustave idealna: ker je v parlamentu zgolj pet strank, je usklajevanje lažje, dogovor pa bolj predvidljiv. Na današnjem posvetu so se po njegovih navedbah dogovorili, da se bodo sprememb ustave lotili v več fazah. Najprej naj bi na vrsto prišli tisti predlogi, o katerih bi bilo soglasje lažje doseči in bi za uskladitev potrebovali manj časa. Kot takšne je omenil predloge o spremembi delovanja ustavnega sodišča, o prenosu imenovanja sodnikov na predsednika republike in o objavi občinskih dokumentov v uradnih listih. Soglasje bi  po Golobovih besedah morda lahko  dosegli tudi o enofaznem postopku imenovanja predsednika vlade in ministrske ekipe. Prvi, lažji del usklajevanj, bi lahko zaključili v šestih mesecih, je ocenil premier.  “Če bomo pri omenjenih štirih vprašanjih uspešni, bomo razvili dinamiko medsebojnega usklajevanja, ki jo lahko nato uporabimo pri težjih vprašanjih, pri katerih smo še precej daleč od soglasja.”

Med težje probleme, ki bi prišli na vrsto v drugi fazi, je Golob uvrstil spremembe volilne zakonodaje. Teh se nameravajo lotiti s široko javno obravnavo, za katero si bodo po besedah prvaka Gibanja Svoboda vzeli toliko časa, kot bo treba. Šele nato naj bi prišlo na vrsto iskanje političnega soglasja.  “V letu ali letu in pol naj bi vedeli, ali je sprememba volilne zakonodaje v tem mandatu mogoča. Čeprav obstajajo precej različni pogledi, sem optimist, da bo do določenih sprememb prišlo. To bi bil velik uspeh in morda je sedaj idealna priložnost, da volilno zakonodajo približamo volji ljudi,” je izpostavil Golob.

V tretjo skupino morebitnih ustavnih sprememb pa po njegovih navedbah sodijo “zimzelene teme”,  kot sta ukinitev državnega sveta in ustanovitev pokrajin. Te teme so v preteklosti v političnih krogih že večkrat odpirali, a blizu konsenza nikoli niso prišli. “Zagotovo na najtežje orehe ne bomo skočili najprej, saj bi si s tem zaprli vrata reševanju zadev, ki so nujne,” je dodal premier.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje