Čezmejna pobuda, da se slovenski kozolec vpiše na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, je znova obujena. Prve pobude za vpis kozolca na prestižni seznam so se začele že pred približno 20 leti.
Pred leti je že nastala čezmejna pobuda Kozolec na Unesco, a je prizadevanja zavrla pandemija covida-19. Zdaj so jo ponovno zagnali, je za STA povedal predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek.
Predsednik gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija Mežek je še povedal, da nameravajo pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam uradno zagnati na srečanju v Rutu nad Baško grapo, kjer se je že leta 1996 začelo vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Datum srečanja še ni znan.
Pobudniki vpisa kozolca na Unescov seznam so že v stiku z različnimi strokovnjaki, pa tudi z ministrstvom za kulturo in njegovim direktoratom za kulturno dediščino. Pri teh so se po Mežkovih besedah pred približno 20 leti že ukvarjali s pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam, a je to iz njemu neznanih razlogov zamrlo.
Akcija za obnovitev toplarja nad Baško grapo
Podporniki slovenskega kozolca nameravajo poleg tega zagnati akcijo za obnovitev toplarja v Rutu nad Baško grapo s predstavitvijo te arhitekture, je še povedal Mežek.
Projekt Slovenki kozolec se je začel leta 1993 ob izidu dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa in etnologa Toneta Cevca. Naslednjo leto je nastala istoimenska razstava arhitekta Borana Hrelje, ki je zgodbo knjige ponovil v arhitekturnih maketah. Razstava je od takrat prepotovala Slovenijo in Evropo, na ogled pa je bila tudi v ZDA.
V prostorih Slovenske matice, kjer danes predstavljajo projekt, bo razstava na ogled že stoštiridesetič. Danes jo spremlja tudi predavanje Boruta Juvanca z naslovom Kozolec, spomenik slovenske arhitekture. Projekt Slovenski kozolec si sloganom Ohranimo slovenski kozolec na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja pomnika stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!