V času, ko rekordno nizek delež prebivalcev zaupa vladi, se na ulicah zbirajo protestniki in vznikajo 'novi obrazi'. Kakšno možnost imajo, da jezne množice s Facebooka in ulic spravijo na volišča? Precejšnjo, menita naša sogovornika, sploh če bodo volitve kmalu.
Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo treba za uvrstitev v parlament dobiti okrog 37 tisoč glasov. Stranko Resni.ca je na Facebooku všečkalo 60 tisoč ljudi, nekaj deset tisoč se jih je prejšnjo sredo zbralo na protestih. Bodo odšli tudi na volišča?
“Vsekakor glas na Facebooku ni enakovreden glasu na volitvah,” meni politični analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, saj veliko ljudi stran na Facebooku všečka zgolj zato, da lahko spremlja njihove objave, ne pa ker bi se strinjali z njihovimi stališči.
Toda po njegovem mnenju gibanja z ulic absolutno imajo tudi politični potencial. Strinja se z oceno, da je med protestniki veliko takih, ki v zadnjih letih volitev niso udeleževali. “Kaže, da bo udeležba na naslednjih državnozborskih volitvah višja, kot je bila doslej,” pravi Lisjak Gabrijelčič, “na večjo angažiranost državljanov kaže tudi visoka udeležba na referendumu o vodah”.
Na zadnjih državnozborskih volitvah je bila udeležba 52-odstotna, kar pomeni, da je bazen tistih, ki niso volili, pa bi lahko, velik.
“Če doslej vpliva družbenih omrežij nismo zaznavali kot pomembnega dejavnika, je zdaj drugače,” pravi direktorica Mediane Janja Božič Marolt in pojasnjuje, da sta družbena situacija in pomen družbenih omrežij zdaj drugačna, kot sta bila še nedavno. “Na zadnjih volitvah je denimo Lista Bojana Požarja dosegla manj glasov (zgolj 7800, kar je 0,88 %) kot je imel Požar sledilcev na Twitterju,” pravi, “toda iz tega ne gre sklepati na podporo, ki bi jo na volitvah lahko dobila morebitna nova stranka, ki bi izšla iz trenutnega protestnega gibanja.”
“Gre za gibanje, ki je nastalo od spodaj navzgor,” pravi Marolt Božič in utemeljuje, da protestniki niso bili promovirani v klasičnih medijih. Dodaja, da med tako imenovanimi anticepilci ni značilnih razlik po spolu, starosti in izobrazbi. “Neartikuliran upor in gnev ljudi, ki se počutijo prezrte, sta se prelevila v upor proti pogoju PCT.”
In kako pomemben igralec bi lahko bili na volitvah? “Če bi bile volitve zdaj, bi lahko bili resen igralec, pravi direktorica Mediane, “če bodo volitve prihodnjo pomlad, pa je nemogoče napovedati, kaj vse se bo še dogajalo do takrat.”
Novi in stari obrazi
V zadnjem desetletju se je na vsakih volitvah pojavil ‘nov obraz’ in vsi so bili razmeroma uspešni. Bi tokrat lahko bilo podobno? “Vsi ‘novi obrazi’ od Viranta in Jankovića, če ga lahko štejemo med te, do Cerarja in Šarca so imeli močno medijsko pokritost,” razlaga Lisjak Gabrijelčič. “Mediji so o njih poročali z naklonjenostjo, pri stranki Resni.ca je drugače.” Pri njenem (ne)uspehu bodo veliko vlogo odigrali mediji. Veliko je odvisno od tega, ali in kako bodo mediji razkrivali povezave in ozadja te stranke, še meni.
Odnos številnih protestnikov do medijev je sicer izrazito negativen, saj pravijo, da novinarji prav tako kot politiki in stroka lažemo in zavajamo glede epidemije. “Odnos do medijev je stična točka, ki si jo že zdaj delijo s stranko SDS,” pravi Lisjak Gabrijelčič.
Slaba komunikacija, slaba precepljenost
Da so ljudje vse bolj zaskrbljeni, nezadovoljni in jezni tako zaradi epidemije, kot zaradi odziva vlade nanjo, kažejo tudi raziskave.
Rezultati zadnje raziskave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki so jo konec septembra opravili na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev, kažejo, da več kot polovica (53 %) prebivalcev meni, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo.
Da so ljudje obupani, kaže tudi nedavna Valiconova raziskava, po kateri 19 odstotkov prebivalcev meni, da je situacija “kritična, na trenutke kaotična”, še 6 odstotkov ljudi pa meni, da je “povsem brezupna”. Oba deleža sta celo nekaj odstotnih točk višja, kot sta bila decembra lani, v času najhujše epidemije, ko je zaradi covida umiralo po več deset ljudi na dan.
Kot je razvidno iz spodnjega prikaza, v zvezi z epidemijo zgolj vsak šesti prebivalec Slovenije zaupa vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo in da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. Ob začetku epidemije pred letom in pol je vladi zaupala tretjina.
Upada tudi zadovoljstvo s komunikacijo vlade z javnostjo na področju cepljenja. Če jo je junija letošnjega leta kot dobro ali zelo dobro ocenilo 27 odstotkov vprašanih, je bilo septembra takšnega mnenja le še 14 odstotkov anketirancev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje