Bolnišnicam ob velikem številu kritično bolnih covidnih bolnikov uspe od tistih, ki imajo druge zdravstvene težave, obravnavati samo tiste najbolj nujne. V UKC Maribor so opozorili, da tudi najnujnejše kirurške posege zagotavljajo s težavo. Na Jesenicah pravijo, da morajo že izbirati med tistimi, ki potrebujejo hospitalizacijo. Zdravniki opozarjajo, da bo ukinjanje programov zagotovo imelo negativne posledice za zdravje in življenja ljudi. Zaradi preobremenjenosti zaposlenih se znižuje tudi standard oskrbe. Vrstijo se opozorila, da so bolnišnice na robu zmogljivosti. Strokovni direktor novomeške bolnišnice je oster do necepljenih, ki večinoma polnijo intenzivne covidne oddelke.
Strokovni direktorji slovenskih bolnišnic so pred dnevi pripravili izjavo, v kateri so opozorili, da so pred njimi najtežji dnevi in tedni od začetka pandemije covida-19 – “verjetno tudi najtežji tedni v zgodovini (bolnišnic)”.
“Vse bolnišnice se že soočamo s tem, da izbiramo, katere dejavnosti bomo morale žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov. V bolnišnicah bomo postavljeni pred največje napore za reševanje življenj covidnih in ostalih bolnikov. Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo jim pa zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh.”
Iz izjave strokovnih direktorjev slovenskih bolnišnic
Zaradi prerazporejanja kadra, predvsem medicinskih sester, ki jih je primanjkovalo že pred začetkom pandemije, je obravnava necovidnih bolnikov okleščena na tiste najbolj nujne, preglede in posege pri tistih, ki niso opredeljeni kot nujni, pa prelagajo v prihodnost – pogosto tako dolgo, da tudi sami postanejo nujni. “Kakšen je trenutni obseg kolateralne škode, ki se meri v zdravju in izgubljenih življenjih, pravzaprav niti ne vemo natančno,” opozarja strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto Boštjan Kersnič. “Dejstvo pa je, da bo družba zaradi vseh, ki se niso cepili, plačala visok davek.”
Na udaru so predvsem kirurški programi, saj bolniki po operativnih posegih potrebujejo intenzivno nego. Število postelj na oddelkih intenzivne terapije pa se je zelo zmanjšalo na račun povečevanja intenzivnih covidnih postelj. Bolnišnice dodatne postelje namreč pokrivajo z enakim oziroma celo manjšim številom zaposlenim kot pred epidemijo, saj so v tem času številni – predvsem medicinske sestre – odšli iz javnega zdravstva.
Problem je tudi v premajhnem številu zdravnikov anesteziologov, ki sicer delajo v operativnih timih, a so jih zaradi povečanega obsega dela marsikje premestili na intenzivne enote.
UKC Ljubljana: Rezerv nimamo več
V bolnišnicah tako trenutno obravnavajo le najbolj nujne necovidne bolnike. Predstojnik kirurške klinike na UKC Ljubljana prof. dr. Matjaž Veselko pravi, da zdaj opravijo 85 odstotkov posegov v primerjavi s časom pred covidom-19, vendar pa se pri tem soočajo z dvema ključnima težavama: naraslo je število pacientov, ki nujno potrebujejo obravnavo, in zmanjšalo se je število zaposlenih. “Če smo v prvem valu, zato da smo zagotovili kadre covidnim oddelkom, lahko delali s 65 odstotki kapacitet in s tem oskrbeli vse, ki potrebujejo nujno obravnavo, potrebujemo zdaj za to že 85 odstotkov kapacitet,” opozarja zdravnik.
“Za zdaj sicer obvladujemo vsa nujna stanja. Problem pa bo, če bomo morali dodatni kader prerazporediti na covidne oddelke, saj ne bomo mogli pravočasno obravnavati tistih, ki potrebujejo poseg v nekaj dneh ali nekaj tednih – govorimo predvsem o poškodbah, zlomih in podobnem. Ti bolniki pogosto ne morejo ležati doma in bodo zasedali naše oddelke. To bo največji problem v prihodnjih tednih.” Že sneg in poledica bi lahko prinesla težave, saj se glede na izkušnje iz preteklih let število bolnikov na travmatologiji lahko poveča tudi do 150 odstotkov.
Zavedajo se, da trenutno na obravnavo čakajo številni bolniki, pri katerih stanje sicer ni nujno, a bo odlašanje s pregledom oziroma posegom do tega pripeljalo.
Če se pritisk na bolnišnice ne bo zmanjšal, pa bi se razmere po Veselkovih besedah lahko relativno kmalu dodatno zaostrile in bodo morali začeti izbirati tudi med nujnimi bolniki.
“Zdravstveni sistem mora poskrbeti za vse bolnike enako. Izbiramo na način, da tiste bolnike, ki obravnave ne potrebujejo nujno, prelagamo v prihodnost. Problem bo takrat, ko bomo morali izbirati, koga od nujnih bomo vzeli. Bojim se, da se ta čas bliža.”
Matjaž Veselko
Zaradi preobremenjenosti in utrujenosti zaposlenih se je standard oskrbe nedvomno že znižal, meni sogovornik, vprašanje pa je, koliko lahko še znižamo standarde, ne da bi ogrozili paciente. “Mislim, da na kirurški kliniki tega manevrskega prostora ni več.”
UKC Maribor: Težave že z izvajanjem nujnih posegov
V UKC Maribor so minuli teden zaradi izrednih razmer preklicali vsa dovoljenja za delo zaposlenih zunaj njihove ustanove. Tamkajšnji strokovni direktor prof. dr. Matjaž Vogrin je dramatično opisal stanje, rekoč: “Če bo ta vlak s takšno hitrostjo drvel naprej, se nam lahko zgodi Bergamo.”
Na kliniki za kirurgijo so v primerjavi s časom pred pandemijo operativne programe praktično prepolovili in trenutno opravljajo samo nujne posege, je pred dnevi opozoril organizacijski vodja doc. dr. Igor Movrin. Zaradi zmanjšanja intenzivnih postelj za necovidne bolnike – od petnajstih etaž jih je klinika za kirurgijo ohranila samo sedem, preostale so namenjene covidnim oddelkom – imajo pogosto težave že z izvajanjem nujnih kirurških posegov.
“Ta trenutek z veliko težavo zagotavljamo operacije najnujnejšim bolnikom,” je povedal predstojnik oddelka za kardiokirurgijo Miha Antonič. “To so bolniki, ki čakajo na operacijo hospitalizirani v bolnišnici in njihovo stanje ne dopušča odpusta v domačo oskrbo. V zadnjih dveh, treh tednih nismo mogli klicati bolnikov na operacijo srca od doma, pa čeprav imajo nekateri tudi napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro ali hitro. Situacija je torej zelo resna in upamo, da ne bo trajala dolgo.”
Problem je tudi pravočasna obravnava nevroloških pacientov. “Poškodb glave ni nič manj kot pred covidom-19. Tudi število bolnikov z možganskimi tumorji se ni zmanjšalo, zmanjšala pa se je možnost operativnih posegov,” je opozoril predstojnik mariborske nevrokirurgije doc. dr. Janez Ravnik. “Namesto petih dni so operacijam nevrokirurških bolnikov namenjeni štirje dnevi (tedensko), kar pomeni dnevno enega, največ dva bolnika z možganskim tumorjem. Tak bolnik skoraj vedno potrebuje zelo hitro ali celo nujno obravnavo. Ta pa se je podaljšala za nekaj tednov.”
SB Novo mesto: Kolateralna škoda se meri tudi v izgubljenih življenjih
Tudi strokovni direktor novomeške bolnišnice Boštjan Kersnič se strinja, da trenutno zgolj gasijo požare. Kersnič, ki je po stroki nefrolog, opozarja: “Bolniki, ki imajo denimo visok krvni tlak in bolne ledvice, trenutno čakajo doma, saj ne moremo izvajati ambulantne dejavnosti. Prepričan sem, da so številni zato ’padli’ na dializo in da je kdo zaradi motenj homeostaze tudi umrl. Takšnih situacij, ko smo s preventivnimi pregledi zaznali in odpravili težave, je bilo (pred covidom-19) veliko. Našli smo tleče karcinome, ki smo jih lahko pravočasno operirali in hujših posledic ni bilo. Zdaj prihajajo ljudje z razsejanimi karcinomi. Kakšen je celoten obseg kolateralne škode, pravzaprav sploh ne vemo.”
Kersnič, ki je pred meseci napisal odmevno javno pismo, v katerem je prav zaradi ohranjanja dostopnosti zdravstva pozival k cepljenju, je sicer izjemno kritičen do necepljenih, saj prav ti zasedajo večino postelj na oddelkih intenzivne terapije. Sprašuje se, kako lahko ljudje zavestno zavrnejo cepljenje, ki znanstveno dokazano ščiti pred hujšim potekom bolezni in hospitalizacijo, ko zbolijo, pa brez kolebanja iščejo pomoč v bolnišnici.
SB Jesenice: Nevarno se niža ležalna doba
Strokovna direktorica SB Jesenice Anja Jovanovič Kunstelj pravi, da so zaradi odpiranja dodatnih covidnih kapacitet in zaradi manka kadra zdravstvene nege omejili izvajanje operativnega programa s petih na tri operacijske mize, zaradi česar opravljajo samo neodložljive posege. “Zdravniki te odločitve zelo težko sprejemamo. Tudi paciente je to pahnilo v stisko, strah jih je. Smo edina bolnišnica v regiji, ki pokriva kirurško patologijo, kar pomeni, da vsako poseganje v to dejavnost Gorenjce zares prikrajša za ustrezno obravnavo.”
Na področju abdominalne kirurgije opažajo več urgentnih stanj, ki zahtevajo operativne posege. “K nam prihajajo bolniki z razsejanimi karcinomi, torej v napredovalem stanju, pri katerih sta bila spremljanje ali diagnostika odložena,” opozarja Jovanovič Kunstelj. “Na področju kardiologije obravnavamo izključno paciente z napotnicami nujno in zelo hitro, za napotnice hitro in redno pa imamo več mesecev oziroma več kot leto dni dolgo čakalno dobo. To pomeni, da kardioloških pacientov ne moremo pregledati v ustreznih terminih. Posledice bodo, tega se vsi zavedamo.”
Zaradi pomanjkanja kadra imajo težave tudi z nameščanjem nujnih necovidnih pacientov, ki poiščejo pomoč na internistični urgenci. “V urgentnem centru imamo dnevno več kot 30 napotitev na internistično urgenco in večina zahteva hospitalizacijo. Ker nimamo prostih postelj na oddelku, to pomeni daljšo ležalno dobo v urgentnem centru, tako da so kapacitete urgentnega centra zapolnjene s pacienti, ki čakajo na prosto posteljo v bolnišnici,” opozarja zdravnica in dodaja, da se morajo zdravniki v urgentnem centru že zdaj včasih odločati med dvema pacientoma, ki potrebujeta hospitalizacijo.
Niža se tudi ležalna doba, in to nevarno, še pravi sogovornica. Paciente morajo odpustiti prej, kot bi jih sicer, zaradi česar se pogosteje vračajo na zdravljenje. “A v vmesnem času vsaj pridobimo kakšno prosto posteljo.”
“S covidnimi pacienti smo postavljeni pred dejstvo, da je toliko postelj treba zagotoviti. Trenutno pa ni dikcije o tem, koliko postelj za necovidne paciente je treba ohraniti.”
Anja Jovanovič Kunstelj
SB Celje: Prej 22 intenzivnih postelj, zdaj 24 samo za covidne bolnike
Iz celjske bolnišnice so sporočili, da se je od januarja do konca septembra letos število čakajočih pacientov na zdravstvene storitve povečalo za približno 20 odstotkov. V tem času se je najbolj povečalo število čakajočih na prvi pregled, sledili so operacije, kontrolni pregledi in diagnostika. Od septembra, ko se je epidemiološka slika začela zaostrovati, statistike nimajo.
Pred epidemijo so imeli v bolnišnici 22 intenzivnih bolniških postelj. Trenutno imajo samo za paciente s covidom-19 organiziranih 24 intenzivnih postelj, na ločenem oddelku pa še enoto za intenzivno terapijo ostalih pacientov. V naslednjih dneh morajo kapacitete intenzivnih covidnih postelj še povečati.
Sogovorniki opozarjajo, da zdravstvo takšnega tempa ne bo dolgo zdržalo, ne da bi se nevarno poslabšala kakovost oskrbe. Rešitev je v zmanjšanju pritiska na bolnišnice, kar bi (vsaj kratkoročno) prineslo zapiranje javnega življenja – vendar sogovorniki o tem ne želijo, saj da gre za politično odločitev. Predstojnik kirurške klinike na UKC Ljubljana prof. dr. Matjaž Veselko ob tem poudarja, da bi morali v trenutnih razmerah prerazporediti kader, ki se je mogoče sprostil zaradi spremenjenih razmer, ko zdravstvo obravnava samo nujna in zelo hitra stanja. “Pomembno bi bilo, da ta kader pride v bolnišnice, kjer ga nujno potrebujemo. Če vladi tega ne bo uspelo prekanalizirati, bomo imeli velik problem.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje