Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Vložil jo je parlamentarni odbor za notranje zadeve, ki ga vodi Branko Grims (SDS). Vendar pa ta odbor nikoli ni sprejel sklepa, da bo Vesela ovadil. Če je torej Grims kazensko ovadbo vložil v imenu odbora, je to nedopustno, morda celo kaznivo in terja Grimsov odstop s poslanske funkcije, poudarjajo člani iz opozicije. Grims pa pravi: več članov je izrazilo sum, da je šlo pri ravnanju predsednika računskega sodišča za kaznivo dejanje, odgovorna oseba pa je dolžna o tem obvestiti pristojne organe.
Okrožno državno tožilstvo je konec avgusta zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Kot je razbrati iz obvestila o zavrženju, ki ga je od tožilstva prejel Vesel, je ovadbo vložil parlamentarni odbor za notranje zadeve, in sicer zaradi suma, da je predsednik računskega sodišča storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela.
Ovadba naj bi se nanašala na Veselovo ravnanje v postopku revizije nakupa zaščitne opreme, ko je namestniku predsednika računskega sodišča Jorgu K. Petroviču odvzel pooblastila, in na Veselovo pogodbeno delo prvega nadzornika Fife.
Informacija N1, da je odbor za notranje zadeve vložil kazensko ovadbo zoper Vesela, je nekatere člane odbora močno presenetila. Odbor namreč tega nikoli ni sklenil, pravijo. “Če je gospod Grims vložil ovadbo v svojem imenu, je to njegova zadeva, če jo je v imenu odbora, pa je prekoračil pooblastila in gre za nedopustno ravnanje. Člani odbora o tem namreč nismo odločali, gospod Grims pa si odbora ne more in ne sme lastiti,” nam je dejala članica odbora za notranje zadeve Tina Heferle (LMŠ).
Če je to res, naj Grims zapusti parlament
V Levici gredo še korak dlje. Članica odbora Nataša Sukič pravi, da bo najprej skušala ovadbo zoper Vesela pridobiti. “Če se potrdi, da jo je Grims vložil v imenu odbora, je to eklatantna zloraba državnega zbora z namenom zasebnega obračunavanja. V tem primeru bomo vložili kazensko ovadbo in Grimsa pozvali, da odstopi s poslanskega mesta,” je dejala Sukič.
Iz državnega zbora so nam na naše vprašanje, ali je odbor za notranje zadeve ovadil Tomaža Vesela, poslali dva sklepa, ki ju je odbor sprejel 1. februarja, ko je razpravljal o delu računskega sodišča. Nobeden ne govori o kazenski ovadbi.
Grims: Odgovorna oseba je sum dolžna naznaniti
Zakaj jo je torej potem odbor vložil, smo ves dan skušali preveriti tudi pri njegovem predsedniku Branku Grimsu. Pozno zvečer se nam je vendarle oglasil iz Strasbourga. Zapisal je: “Tukaj nimam ne ljudi in ne materialov, da vam sporočim točne informacije za več mesecev nazaj glede seje o gospodu Veselu. Kolikor se spomnim, so nekateri člani na seji odločno izrazili sum kaznivega dejanja, zato smo gradiva seje skladno z zakonodajo s pomočjo strokovnih služb naknadno posredovali pristojnim organom. Kot veste, je ob seznanitvi z možnostjo obstoja kaznivega dejanja odgovorna oseba dolžna o tem obvestiti pristojne organe, jim to naznaniti.”
Dodal je, da iz vprašanj N1 sklepa, da je tudi tožilstvo zaznalo možnost obstoja kaznivega dejanja. “Vendar se na koncu ni odločilo za pregon in jo zavrglo. Upam, da se vsi strinjamo, da moramo spoštovati zakone po najboljših močeh,” je še navedel Grims.
Vesel: Grims naj se mi opraviči
Tudi Vesel ni nikjer zasledil, da bi ga odbor za notranje zadeve sklenil ovaditi. Kot pravi, je to, da je odbor vložil kazensko ovadbo, izvedel na razgovoru s kriminalisti NPU. “Gre za nenavaden poseg v neodvisnost vrhovnega državnega revizorja. Na mestu bi bilo, da bi se mi gospod Grims zaradi tega ravnanja opravičil ali pa sklical sejo odbora za notranje zadeve,” meni Vesel. Da bo Grims to res storil, ne pričakuje, bi pa opravičilo “nedvomno pripomoglo k dvigu politične kulture v Sloveniji”.
Odbor torej sklepa o ovadbi ni sprejel. Ob obstrukciji poslancev koalicije KUL – to so utemeljevali z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da odbor za notranje zadeve nima pristojnosti obravnavati delovanja računskega sodišča – pa je na februarski seji sklenil Vesela zaradi njegovih prihodkov iz Fife pozvati k odstopu.
Še hladen tuš iz KPK
Drugi sklep pa je bil, da naj Vesela, ker je v postopku revizije nakupa zaščitne opreme odvzel pooblastila namestniku predsednika računskega sodišča Jorgu K. Petroviču, pod drobnogled vzame Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Kot razlog za takšno ravnanje je sicer Vesel v preteklosti navajal, da Petrovič odločitve ni sprejel v realnem času, da je zaviral sprejem revizijskega poročila o nabavi zaščitne opreme, da ni prihajal na sestanke … “Moral sem ga zamenjati, če sem hotel ohraniti avtoriteto predsednika računskega sodišča,” je poudarjal.
KPK ni ugotovila kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato je postopek ustavila. Kot so navedli v včerajšnjem sporočilu, je komisija pridobila pojasnila vseh vpletenih, tudi Jorga K. Petroviča. Ugotovila je, da poslovnik računskega sodišča predsedniku daje pristojnost, da za posamezen revizijski primer pooblasti prvega ali drugega namestnika. Če je treba, pa lahko dodeljeno pooblastilo tudi odvzame. To je po navedbah KPK komisiji potrdil tudi Petrovič, ki je hkrati zapisal, da je odločitev predsednika računskega sodišča v celoti spoštoval, saj je to bistvenega pomena za uspešno delovanje računskega sodišča.
Iz pojasnil, ki jih je zbrala komisija, tudi izhaja, da v konkretnem primeru pri opredelitvi roka za podajo soglasja oziroma nesoglasja pristojnega namestnika k reviziji ni šlo za precedens, ki bi odstopal od običajne prakse. Je pa KPK računskemu sodišču priporočila, da v svojem poslovniku podrobneje uredi posamezne faze revizijskega postopka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje