V četrtek naj bi bila znana odločitev stranke Gibanje Svoboda, katerega kandidata bo podprla v predsedniški tekmi. Po besedah naših virov se bo po vsej verjetnosti odločila za Milana Brgleza. Ta je v torek že odstopil z mesta predsednika konference SD, kar naj bi bil eden od pogojev Golobovih za to, da bi bil Brglez tudi njihov kandidat. Levica pa bo odločitev, kdo bo njen kandidat, sporočila danes. Kot je mogoče slišati v stranki, naj bi to postal poslanec Miha Kordiš.
V četrtek naj bi bilo znano, s podporo katerih strank oziroma s koliko poslanskimi podpisi se bo v predsedniško tekmo podal evropski poslanec iz vrst SD Milan Brglez. Predsedstvo Socialnih demokratov mu je podporo že soglasno izreklo; potrdilo naj bi jo še na četrtkovem tajnem glasovanju. Istočasno naj bi o podpori Brglezu odločal svet Gibanja Svoboda. V največjih koalicijskih partnericah naj bi si želeli, da bi se jima pri podpori Brglezu pridružila tudi Levica, a se bo ta očitno odločila za svojega kandidata.
Svet Gibanja Svoboda je prejšnji teden sklenil, da bo njihova stranka v prvem krogu predsedniških volitev podprla neodvisnega kandidata, predsednika Roberta Goloba pa so pooblastili, da z neodvisnimi kandidati opravi pogovore. Po navedbah nekaterih naših sogovornikov iz Gibanja Svoboda naj bi ta sklep pomenil, da se bo Golob do četrtkove seje sveta pogovoril s tremi levosredinskimi kandidati: Milanom Brglezom, Natašo Pirc Musar in Ivom Vajglom. Do pogovora z Brglezom je po naših informacijah že prišlo, s Pirc Musar in Vajglom pa se po navedbah v njunih štabih Golob po sprejemu omenjenega sklepa ni pogovarjal.
Nekateri naši viri iz največje vladne stranke dvomijo, da bo do te komunikacije v prihodnjih dveh dneh sploh prišlo. Po njihovih navedbah naj bi bili namreč v Gibanju Svoboda tako rekoč odločeni, da bodo podprli Brgleza, ki pa naj bi bil skupni kandidat obeh največjih koalicijskih strank, morda kar celotne koalicije. Svojo podporo Brglezu naj bi v Gibanju Svoboda pogojevali z njegovim odstopom s čela konference SD in z umikom kandidature za podpredsednika stranke – oboje je Brglez že storil. Kot je mogoče slišati v njegovih krogih, je to, da bo v primeru kandidature za predsednika republike nemudoma zapustil dotedanje funkcije ter se posvetil kandidaturi, Brglez vseskozi načrtoval.
“Ker želim v volilno kampanjo vstopiti odgovorno in resno, sočasno pa vem, da predsedniške volitve zahtevajo celega človeka in ne dopuščajo polovičarstva, sporočam, da z 19. 9. 2022 odstopam kot predsednik konference Socialnih demokratov. Prav tako odstopam od kandidature za podpredsednika stranke Socialni demokrati, funkcije, ki bo voljena na kongresu Socialnih demokratov v soboto, 8. oktobra 2022,” je zapisal v pismu predsedstvu SD. Član Socialnih demokratov pa Brglez za zdaj ostaja – članstvo naj bi zamrznil, če bo izvoljen na mesto predsednika države.
Že danes pa naj bi bila znana odločitev Levice. Ta je sicer pred dnevi sklenila, da bo na predsedniških volitvah nastopila s svojim kandidatom, po vstopu Brgleza v predsedniško tekmo pa se je odprla tudi možnost, da bi se pridružila podpori njegovi kandidaturi. Koordinator Levice Luka Mesec je pred dnevi dejal, da bo svetu stranke prenesel pobudo predsednice SD Tanje Fajon, da koalicijske stranke podprejo Brglezovo kandidaturo. Povedal je, da se Brgleza spominja kot dobrega predsednika DZ in da ga bo kot takega tudi predstavil članom stranke. Odločitev, ali bo Levica izbrala svojega predsedniškega kandidata ali bo podprla koga od drugih kandidatov, pa je po navedbah Mesca v rokah sveta stranke. V koalicijskih partnericah je sicer mogoče slišati, da naj bi bili nekateri člani Levice naklonjeni podpori Brglezu. Mednje uvrščajo tudi vodjo poslanske skupine Mateja T. Vatovca, kar pa ta zanika.
Najverjetnejši razplet današnje seje sveta stranke, ki ga bodo pozno popoldan predstavili v prostorih Španskih borcev v Ljubljani, je torej, da bo Levica v predsedniško tekmo poslala svojega poslanca Miho Kordiša. Tega so v Levici že nekaj časa omenjali kot možnega svojega kandidata za predsednika republike in je edini evidentirani kandidat za to mesto.
Morebitno izbiro Kordiša nekateri vidijo tudi v luči pomiritve poslanske skupine Levica. Po naših informacijah naj bi bil namreč tisti del stranke, ki je dobil funkcije v vladi, s koalicijskim statusom Levice in s svojim delom precej zadovoljen, manj pa so navdušeni poslanci. Navajeni opozicijske drže naj bi namreč imeli pri podpori vladnim predlogom kar precej težav. Prevladoval naj bi občutek, da pri odločanju nimajo dovolj vpliva in svobode. Tudi poslanci Levice sicer po besedah naših virov odhodu stranke iz koalicije nikakor niso naklonjeni, naj bi pa v prihodnje dorekli, kako uskladiti svoje delo z delovanjem vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje