Evropska komisija je v spomladanskem svežnju evropskega semestra opozorila, da je tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje. Zato je Slovenijo pozvala k okrepitvi strukture upravljanja, poleg tega pa morajo biti odločitve o napovedanih reformah sprejete brez odlašanja. Obenem predlaga "rasti prijazno in zeleno davčno reformo".
Komisija v spomladanskem svežnju evropskega semestra Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, ki naj vključuje tudi realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo.
Spomnimo, da je posodobitev potrebna, ker so gospodarski kazalci Slovenije za leto 2020 in 2021 presegli načrtovane in je zato Slovenija upravičena do 286 milijonov evrov manj sredstev od prvotno pričakovanih.
Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden izrazil prepričanje, da bo dogovor dosežen v prihodnjih tednih.
V strukturne spremembe brez odlašanja
Slovenija je sicer do zdaj poslala en zahtevek in posledično prejela izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini 49,6 milijona evrov. Da bi lahko nadaljevala s črpanjem denarja, pa mora po oceni Bruslja okrepiti vodstvene strukture in administrativno podporo ter zagotoviti, da se najbolj potrebne spremembe sprejemajo brez odlašanja.
V Bruslju so ob tem izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davčnega sistema.
Boštjančič je danes v državnem zboru dejal, da se na reformah “intenzivno dela”.
“Rasti prijazna in zelena” davčna reforma
Evropska komisija se je v danes objavljenih priporočilih za Slovenijo znova dotaknila tudi potrebe po davčni reformi. Navedla je, da je sprememba zakona o dohodnini povozila lani marca uvedene spremembe, s katerimi je prejšnja vlada nameravala zmanjšati obdavčitev dela.
Bruselj navaja, da je delež davkov v BDP v Sloveniji rahlo pod povprečjem Evropske unije (EU), nekateri rasti relativno prijazni davki pa so premalo izkoriščeni. Slovenija se močno zanaša na obdavčitev dela, na drugi strani pa so davki na nepremično premoženje nizki (pol odstotka BDP, medtem ko je povprečje EU 1,1 odstotka BDP).
“Rasti prijazna in zelena davčna reforma lahko pospeši uravnoteženje javne porabe in omogoči dolgoročno vzdržno rast,” komisija navaja v dokumentu. “Takšna davčna reforma bi lahko olajšala odmik od obdavčitve dela s hkratnim zvišanjem deleža davka na nepremičnine in omogočila ustvarjanje delovnih mest v panogah z višjo dodano vrednostjo. Nižja obdavčitev dela bi tudi spodbudila rast ponudbe delovne sile, vključno s kvalificiranimi in tujimi delavci.”
Ministrstvo za finance trenutno pripravlja predlog davčne reforme, kdaj bo dana v razpravo, še ni znano. Med drugim še pripravljajo analize za potencialno uvedbo davka na premoženje.
Umik subvencij za energente
Komisija Sloveniji poleg priporočila glede izvajanja reformnega programa svetuje še, da do konca tega leta odpravi subvencije za povišane stroške energentov, da omili pritisk na javne finance. Če bodo razmere na energetskih trgih terjale nadaljnjo intervencijo države, pa da naj sprejme ciljne ukrepe za ranljiva gospodinjstva in podjetja. ter tako zagotovi preudarno fiskalno politiko in motivacijo za varčevanje z energenti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje