Zaradi visokih cen življenjskih stroškov mnoge humanitarne organizacije ne sledijo več povpraševanju po prehranskih paketih pomoči. V Slovenski filantropiji imajo za vsaj 50 odstotkov več klicev in prošenj za pomoč kot v podobnem obdobju lani in predlani, v skladišču Zveze prijateljev mladine Moste-Polje pa so že zdaj nekatere police prazne. "Če donacij ne bo, bodo v mesecu ali dveh na voljo le še testenine in moka," pravijo in opozarjajo, da bodo ljudje samo s temi živili težko preživeli.
“Mnoge police so že prazne. Če za ljudi, ki se na nas obračajo po pomoč, naredimo pakete pomoči za en mesec, hrane in ostalih življenjskih potrebščin hitro zmanjka, saj tedensko pomagamo povprečno 50 družinam,” pripoveduje Dejan Vučić, ki dela v skladišču Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.
Trenutno imajo dovolj osnovnih izdelkov. To so testenine in moka, primanjkuje jim konzervirane hrane, olja, marmelade in pripomočkov za osebno higieno. “Toaletni papir, šamponi, zobne ščetke in zobne paste, to so stvari, ki naj jih najbolj primanjkuje. V pakete poskušamo dati tudi sladkarije, čaj, kavo … A na žalost nam zmanjkuje tudi tega. Če bo šlo tako naprej, bodo na voljo le še testenine in moka, ljudje pa si bodo samo s tem težko pomagali.”
Če so v Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje najbolj ogroženim v preteklih letih lahko pomagali tudi z donacijami fizičnih oseb, se zdaj bolj ali manj zanašajo le na donacije podjetij. Vučić pripoveduje, da so se razmere začele slabšati že z novim letom. “Val koronavirusa je trajal, potem pa se je začela še vojna. Cene so začele naraščati, število donacij pa je upadlo. Zdaj v enem mesecu dobimo mogoče dva paketa hrane, ki eno družino preskrbita za približno dva tedna.”
V ZPM Moste-Polje trenutno potrebujejo:
- hrano z daljšim rokom uporabe, mleko, olje, sladkor, omake, kompote, vloženo zelenjavo, marmelado in druge namaze, začetno adaptirano mleko,
- izdelke za osebno higieno, predvsem zobne ščetke, zobne paste, toaletni papir, palčke za ušesa, gele za tuširanje in šampone, deodorante.
Donacije sprejemajo v skladišču na Zaloški cesti v Ljubljani v času uradnih ur:
ob ponedeljkih od 8.00 do 18.00,
ob torkih od 8.00 do 16.00 ter
ob petkih od 8.00 do 14.00.Za več informacij o donacijah so na voljo po elektronskem naslovu [email protected].
Povpraševanju ne sledimo, zato so uporabniki uvrščeni na čakalni seznam
Slovenska filantropija skladišč za zbiranje hrane ali oblačil medtem nima in najšibkejšim pomaga v okviru humanitarnega programa “Viški hrane – hrana ljudem, ne smetem”. Živila in tople obroke, ki ostajajo v trgovinah, restavracijah, kuhinjah šol in dijaških domov, razdelijo socialno ogroženim. “Obroke razvaža in deli ekipa prostovoljcev, ki viške hrane prevzema na različnih lokacijah in jo na našem sedežu razdeli uporabnikom. Hrano razvažajo tudi na domove, in sicer družinam, za katere je prevzem na našem sedežu prevelika ovira.” Tako obroke dobijo ljudje v stiski, dodajajo, hkrati pa hrana ne pristane v smeteh.
A potrebe so se zelo povečale, opozarjajo v Slovenski filantropiji, postale so tudi bolj kompleksne: “Če smo v humanitarnem programu prej reševali težke situacije ljudi, ki živijo od socialne pomoči, se zdaj tudi na nas obrača vse več ljudi, ki delajo, pa ne zlezejo skozi mesec. Ki imajo minimalno plačo, pa je ta premalo. Opažamo za vsaj 50 odstotkov več klicev in prošenj za pomoč kot v podobnem obdobju lani in predlani.”
Opozarjajo, da povpraševanju že težko sledijo. “Ljudi damo na čakalni seznam, sodelavec pa se ves čas trudi iskati nove prostovoljce oziroma prostovoljke, saj brez njih hrane ne moremo razdeliti.” Prav tako poskušajo razširiti krog trgovin in restavracij – torej donatorjev. Ker pričakujejo, da se bodo razmere v prihodnjih tednih in mesecih samo še slabšale, med prostovoljci že iščejo okrepitve.
V Karitasu osnovne potrebe ljudi za zdaj lahko zadovoljujejo. “Zaloge osnovne hrane, ki smo jo dobili v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, kot so mleko, olje, moka, riž in testenine, imamo v skladiščih. Prav tako dokupimo hrano, da so prehranski paketi, ki jih prejemajo družine in posamezniki v stiski, bogatejši.”
A dodajajo, da se draginja pozna tudi tako, da so oni zmožni kupiti manj hrane kot prej. Zaradi visokih cen kurjave pa v jesenskih in zimskih mesecih pričakujejo tako veliko število prošenj, da “nanje ne bomo mogli v celoti odgovoriti”.
V Rdečem križu, kjer trenutno čakajo na 507 ton osnovnih prehranskih izdelkov iz programa Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim in programa React-EU/Covid-19, se medtem skladišča počasi polnijo. A hkrati pojasnjujejo, da se “kljub velikim količinam prehranskih izdelkov, ki jih bomo zagotovili in razdelili, zavedamo, da gre zgolj za osnovne prehranske izdelke in osnovno pomoč, ki nikakor ne zadošča za preživetje”.
Še bolj se bojijo prihajajočih mesecev, saj se že zdaj nanje obrača “več ljudi s prošnjo po plačilu položnic, poleg tega zaznavamo med tri in pet -odstotni porast prosilcev za pomoč vseh oblik”, ne le v obliki prehranskih paketov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje